Neforma
Za današnji intervju smo se usedli z glasbenikom Tomažem Gromom in producentko Špelo Trošt, ki kot umetniški direktor in umetniška vodja za uprizoritvene umetnosti vodita Zavod Sploh. Pogovor je tekel o Neformi, seriji glasbeno-performativnih improvizacij, v katerih se praviloma brez priprave srečajo glasbeniki in sodobni plesalci. Od prvega dogodka marca 2010 pa do danes se je na odru Španskih borcev nanizalo že 90 dogodkov, ki jih je zasnovalo pet različnih kuratorskih parov, pri čemer so ti osnovnemu formatu dajali različne vsebinske poudarke. Groma in Trošt smo vprašali, iz katerih vzgibov se je pred enajstimi leti porodila Neforma:
Izjava - Tomaž Grom in Špela Trošt.
Pri osnovni ideji - da se glasbeniki in plesalci prvič srečajo na odru pred publiko brez vnaprejšnjih dogovorov in priprave - je Groma navdihnila izkušnja iz časa študija na konservatoriju v Linzu.
V začetni fazi - od 2010 do 2014 - je glasbeni del nastopajočih kuriral Grom, performativnega pa Trošt.
V tem obdobju sta se na odru pogosto srečala par glasbenikov in par plesalcev, lahko pa je svojo umetnostno disciplino zastopal en umetnik, ali trije, ali skupina. Včasih je imel bend že vnaprej pripravljen glasbeni material, na katerega so plesalci nato improvizirali.
Srečanje glasbenih improvizatorjev s plesnimi naj bi po Gromu vsaki skupini omogočilo prebiti vzorce, v katere so ujeti njeni člani, oziroma te vzorce vsaj ozavestiti, saj ima improviziranje v dialogu z drugo umetniško disciplino drugačna pravila. V tem smislu so še tako izkušeni glasbeni ali plesni improvizatorji začetniki, ko srečajo drug drugega.
Soočanje z nečim novim je za Groma ključno, če razumemo improvizacijo kot pot onkraj svojih umetniških navad. Sprva zadošča raziskovanje znotraj svoje discipline, pri čemer se lahko umetnik otrese s študijem priučenih vzorcev, nato pa potrebuje nek zunanji izziv. Recimo nove sodelavce, nov festivalski ali klubski kontekst, nastopanje v naravi in tako naprej.
Pri tem Grom prizna, da kot glasbenik nemara sploh ne improvizira več, saj igra vedno isti glasbeni material. Namesto tega v soočenju z novo situacijo improvizira kot performer.
A nato naletimo na paradoks, da tudi stalno soočenje z novim lahko postane predvidljiva navada. Tako si Grom kljub želji po skoku v nedogovorjeno srečanje z neznanci trenutno vendarle bolj želi sodelovati z umetniki, ki jih že pozna, in se z njimi tudi kaj vnaprej dogovoriti.
Po petih letih sta Grom in Trošt leta 2015 kuratorsko štafeto predala glasbeniku Joštu Drašlerju in plesalki Katji Legin, ki sta uvedla določene novitete - eno leto sta vabila že obstoječe glasbene in performativne kolektive, drugo leto sta gibalcem in glasbenikom pridružila še režiserje, dramaturge, oblikovalce luči in druge umetniške profile, prav tako sta nekaterim preteklim Neformam omogočila ponovitev z vnovičnim srečanjem.
Od leta 2019 so se kuratorski pari po sili razmer menjavali vsako leto: plesalko Katjo Legin je nasledila Kaja Lorenci, njo Tina Valentan, to pa Suzana Koncut; medtem ko je na glasbeni strani Neforme Jošt Drašler vztrajal do letos, ko ga je nasledil Andrej Fon. Za leto 2022 je načrtovan povsem nov par kuratorjev, za katerega Špela Trošt upa, da bo zdržal štiri leta. Seveda pa je bila linija gostujočih kuratorjev možna šele od leta 2015, ko je Zavod Sploh dobil programsko financiranje ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana in si jih je lahko privoščil.
Zavod Sploh prijavlja Neformo na razpisih za sofinanciranje kot podporni program, ki je poleg produkcije in postprodukcije podsklop področja uprizoritvenih umetnosti. Kot pove že ime, med podporne programe spadajo moduli, ki niso samostojni projekti, temveč podpirajo osnovno dejavnost producenta, recimo - okrogle mize, seminarji, delavnice, nagrade in podobno.
Večja finančna podpora je Zavodu Sploh omogočila, da Neformo vodi bolj dolgoročno in jo povezuje z drugimi programi. Eden od teh je leta 2018 uvedeni Ventilator, ki je nadgradnja ali druga stopnica Neforme. Ta celoletni improvizacijski program z vsaj petimi javnimi predstavitvami umetnikom omogoča poglobitev sodelovanja, ki se je nemara začelo prav na Neformi.
Kot nekatere druge programe so si tudi Ventilator na Zavodu Sploh lahko privoščili šele s programskim financiranjem - za razliko od Neforme je Ventilator prijavljen kot produkcija, saj naj bi bila vsaka od petih predstavitev izvežbana in izdelana. Ventilatorski cikel Prevajanje Valeske Irene Z. Tomažin in Jule Friel iz leta 2019 je celo pripeljal do fiksirane celovečerne predstave UFO. Kljub temu srečnemu razpletu Grom vztraja, da to ni primarni cilj njihovih projektov.
Leta 2018 spočeta Neforma_Beleženje je naslednji odvod Neforme, v katerem povabljeni pisci iščejo svoje miselne in besedne vstope v vsako posamezno Neformo. Zapisi, ki so objavljeni na spletni strani zavoda, niso nujno kritiški, saj so dobrodošli kakršni koli pristopi k artikulaciji improvizacije. Tako razume Trošt Beleženja kot še eno manifestacijo Neforme, še eno obliko srečanja, četudi se ta zgodi post festum.
Grom pozdravlja govorjene ali zapisane premisleke o improvizaciji ne le za ozaveščanje publike, pač pa tudi kot pomoč improvizatorjem samim, da bi ti lažje artikulirali svoje početje.
Ima pa tudi artikulacija svoje meje.
***
LINKI:
Recenzija prvega dogodka Neforme na Radiu Študent - Maja Matič,13. 3. 2010
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Pred desetletjem je bil problem denar https://www.youtube(pika)com/watch?v=ifMmVeMK9Ls&ab_channel=tomazgrom. Zdaj ga je več kot dovolj. Morda preveč. Treba ga je razdelit med prijatelje. Tudi, če ne veste kaj in zakaj delate, kot sami priznavate. Splošna škoda.
Komentiraj