Burkina nima mira
Iz Burkina Fasa se nam je javil pisatelj in mirovnik Andrej Morovič, ki je poskusov državnih udarov že dodobra navajen.
Pogovor smo sprva želeli opraviti po telefonu, a smo kmalu ugotovili, da to ni mogoče, saj telefonska linija ni delovala. Morovič je povedal, da to ni prvič in da je podobna situacija tudi z internetno povezavo, ki so jo prvič odklopili že lani novembra, kar naj bi služilo preprečevanju demonstracij.
Morovič današnji vojaški puč vidi kot nadaljevanje državnega udara iz leta 2015, ko so z oblasti vrgli dolgoletnega predsednika države Blaisa Compaora. Na volitvah po državnem udaru je na oblast prišel trenutni predsednik Kaboré.
Nezadovoljstvo ljudi po odhodu prejšnjega predsednika države Compaoréja se z novim predsednikom ni umirilo, saj je bil novi predsednik nenazadnje pripadnik leta 2014 odstavljenega establišmenta. Kaboré je namreč že v času prejšnje oblasti deloval na različnih vodstvenih položajih. Opravljal je funkciji predsednika vlade in predsednika parlamenta ter še pred tem ministroval v resorjih financ in transporta.
Predzgodba vojaškega upora se vleče vsaj do vojaškega udara v Maliju lanskega poletja. Ecowas ali Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav je namreč zato, ker je vojaška oblast v Maliju prestavila volitve, ki bi se morale odviti prihodnji mesec, uvedla zaporo mej Malija in stroge gospodarske sankcije. Uvedbam sankcij pa so v Burkina Fasu nasprotovali.
Še pomembnejši razlog za nezadovoljstvo v državi, ki je pripeljalo do vojaškega upora, so pogosti pokoli, v katerih so žrtve poleg burkinafaške vojske predvsem civilisti. Poleti je prišlo do najhujših napadov od začetka odprtega konflikta z islamističnimi oboroženimi skupinami. Na severu države blizu meja z Malijem in Nigrom je v dveh napadih življenje izgubilo 160 ljudi, večinoma civilistov. Naslednji večji napad se je zgodil novembra v Inati, mestu na severu Burkina Fasa. Umrlo je več vojakov in civilistov, za napad pa odgovornosti ni prevzel nihče. Gre za enega najbolj krvavih dogodkov v Burkina Fasu po državnem udaru leta 2015.
Vtis sogovornika je, da ljudstvo vojaški upor podpira.
Kot kardinalno napako predsednika Morovič izpostavlja oborožitev civilnega prebivalstva Mosijev, večinske etnične skupnosti Burkina Fasa. Civilne žrtve tako poleg islamističnih milic povzroča tudi konflikt med Fulaniji kot deprivilegirano manjšino živinorejcev in Mosiji kot dominantnim poljedelskim prebivalstvom države.
S pomembnostjo današnjih dogodkov za spremembo načina upravljanja države sicer ne smemo pretiravati, saj je edino, kar lahko ugotovimo z gotovostjo, dejstvo, da dogodki niso zadnji poskus državnega udara v bližnji prihodnosti Burkina Fasa.
Offsajd sta pripravila vajenec Blaž in Martin.
Prikaži Komentarje
Komentarji
Za tale nerealen uvid v situacijo. Skratka, vse kar vemo je, da gre za konflikt med poljedelci in živinorejci, da je bilo 50 vojakov lačnih in so padli v zasedo, da je v ozadju Francija ali nekdo drug (ne bomo špekuliral) in da so novinarji in Francozi vir zla. Najbrž bolje ne bo, slabše pa tut ne. Ko da bi poslušal vremensko napoved ej!
Komentiraj