In memoriam: Lee »Scratch« Perry
Jamajški producent in glasbeni inovator Lee »Scratch« Perry, je preminil 29. avgusta lansko leto. V zgodovino se je zapisal kot pionir reggae in dub glasbe, v svoji dolgi karieri pa je sodeloval s skupinami, kot so The Clash, Beastie Boys in tudi z Bobom Marleyjem, ki mu je bil Perry mentor.
Jamajški glasbenik je v svoji desetletja dolgi karieri dosegel posebno slavo, ki sloni tako na utemeljitvi in popularizaciji reggae glasbe kot tudi na vplivu na druga žanrska gibanja. Perry, ki je umrl 29. avgusta 2021, je namreč veljal za enega izmed najpomembnejših ustvarjalcev na svojem področju, saj je uspel reggae predstaviti širši angloameriški publiki, ki je žanr hitro vzljubila in Jamajko ponesla na svetovno glasbeno prizorišče.
Ob njegovem imenu pogosto pomislimo na Boba Marleyja, ki se je v popularno zavest zapečatil kot legenda jamajške glasbene kulture in obraz rastafarijanstva – gibanja na Jamajki, ki se na podlagi specifične interpretacije Svetega pisma zavzema za mednarodno črnsko solidarnost in spiritualen način življenja, ki se prakticira s komunalnim bivanjem ter religioznim kajenjem trave. Marley, ki je bil tako kot veliko drugih jamajških glasbenikov del rastafari gibanja, je zaslovel prav s Perryjevo pomočjo, saj je v zgodnjih sedemdesetih ta bil mlademu glasbeniku mentor.
Kot to velja za mnogo takratnih reggae ustvarjalcev, je tudi Perry izhajal iz revnega okolja. Rodil se je leta 1936 v jamajškem mestu Kendal kot tretji otrok delavske družine. V svoji mladosti si je denar služil s kmečkimi opravili, dokler ni pri dvajsetih dobil službe kot voznik traktorja pri podjetju, ki je gradilo ceste na zahodu otoške države. Ravno na gradbiščih naj bi ob zvoku lomljenja kamnov Perry doživel prvo glasbeno in spiritualno prebujenje, ki ga je navdihnilo, da zapusti vaško življenje in se preseli v Kingston, kjer bi sledil svojim umetniškim ambicijam.
V tistem času je glasbeno industrijo na Jamajki dominiral ska, ki kombinira elemente ameriškega jazza, r'n'b-ja in njegovega žanrskega naslednika rocksteadyja. Hitro rastoča scena je omogočila rojstvo številnih skupin in produkcijskih studiev, v katerih je zaposlitev iskal tudi Perry. Sprva so ga najeli le kot hišnika, a kaj kmalu se je začel dokazovati tudi pri iskanju talentov, pisanju glasbe za skupine in končno pri produciranju. Kmalu je izdal tudi svoj debitantski komad z naslovom Chicken Scratch, od koder izvira tudi njegov vzdevek.
Perryjev karierni vzpon je dosegel vrhunec leta 1968, ko je glasbenik izdal skladbo z naslovom People Funny Boy, v kateri se je norčeval iz bivšega studijskega šefa Joeja Gibbsa. Perry je v pesmi uporabil posnetek dojenčkovega joka, kar velja za enega prvih primerov samplanja v glasbi. People Funny Boy je doživel bliskovit uspeh in postavil precedens za Perryjevo provokativno nadaljnje udejstvovanje, ki je bilo za jamajško sceno velika novost.
Po izidu skladbe je prevzel vzdevek The Upsetter, sestavil instrumentalni band The Upsetters in ustanovil svojo založbo. Perry se je zdaj znašel v svetu profesionalne glasbene industrije in kmalu se je izkazalo, da je v njem zelo zaželjen.
Lee Scratch Perry – People Funny Boy
The Upsetters – Return of Django
Lee Perry and The Upsetters – Patience
Lee Perry and The Upsetters – Return of the Super Ape
Lee Perry and The Upsetters – Psyche and Trim
Novice o Perryjevem uspehu so dosegle tudi Boba Marleya, ki je bil takrat član manjše reggae zasedbe The Wailers. Marley je stopil v kontakt s Perryjem v želji, da bi mu ta pomagal preoblikovati njegov zvok, saj je čutil, da je skupina začela ustvarjalno stagnirati. Perry je Marleya sprejel kot učenca, ga nastanil v svoji hiši in mu pomagal ustvariti glasbo, bogato z rastafarijanskimi in panafriškimi simbolikami. To obdobje še danes velja za Marleyevo najbolj inovativno.
Prijateljstvo med Perryjem in Marleyem je bilo pretreseno, ko je Perry brez dovoljenja ali vednosti Boba Marleyja in drugih članov skupine prodal pravice njihove glasbe založniški družbi v Veliki Britaniji. Marley in ostali člani skupine The Wailers so seveda obsojali Perryja in ga obtoževali izdajstva. Napisali so komad Trench Town Rock, v katerem se norčujejo iz producenta, podobno kot je Perry sam storil svojemu šefu v svoji prvi uspešnici People Funny Boy.
A kupčija je imela tudi svetlo plat; Perry je namreč uspešno predstavil reggae glasbo zahodni publiki, kar je vodilo k nagli rasti jamajške glasbene industrije. Reggae je kot kulturni izvoz dosegel nepričakovan uspeh in Perry si je lahko končno privoščil selitev iz geta Kingstona v hribe nad mestom, kjer je ustanovil svoj znameniti Black Ark studio; produkcijsko hišo, katere vrata so bila odprta vsem jamajškim glasbenikom. Studio je bil za Perryja tempelj, v katerem so se lahko zbirali različni umetniki, ki so v duhu rastafarijanskega načina življenja skupaj živeli, kadili travo in kovali reggae glasbo. V petih letih delovanja Black Arka je Perry doživel najbolj produktivno obdobje; na teden je sproduciral tudi do 20 komadov in zraven še z drugimi skupinami sodeloval pri pisanju glasbe.
Za Perryja produciranje ni bilo le stvar golega zvočnega inženiringa, temveč je mešalna miza postala samostojni instrument. Pogosto je eksperimental s samplanjem, pri čemer je uporabljal vire kot so ulični hrup, posnetki narave ali celo zvok televizijskega zaslona. Leeja Perryja štejemo tudi za začetnika duba; žanra, ki velja za predhodnika elektronske glasbe. Dub se je razvil iz reggaeja in temelji na manipulaciji glasbenikovih instrumentalnih posnetkov, čez katere se je potem rapalo oziroma »toastalo«. Toasting, torej improvizirano ali vnaprej napisano rimanje čez instrumentalno podlago, pa je predstavljal podlago za rojstvo hip hopa, ki je v ameriški Bronx prišel ravno z jamajškimi migranti v zgodnjih sedemdesetih.
Politična in socialna trenja na Jamajki v srednjih sedemdesetih let so na ulice Kingstona prinesla valove tolpovskega nasilja, katerim tudi Lee ni mogel ubežati. Kot znan in zdaj že precej bogat glasbenik je bil pogosto žrtev ropov in izsiljevanja, tako od tolp kot lokalne policije.
Junior Murvin – Police & Thieves
Junior Delgado – Sons of Slaves
Bob Marley & The Wailers – Get Up, Stand Up
Zagotovo najbolj turbulentno obdobje Perryjevega profesionalnega in osebnega življenja je nastopilo ob sodelovanju z lokalno reggae zasedbo The Congos. Skupaj so posneli eksperimentalen album, ki je med snemanjem naletel na številne probleme, na koncu pa je založnik v Londonu zavrnil izdajo, češ da je glasba preveč spiritualna in ekscentrična za angloameriški okus. Perry je kasneje označil rastafarijance iz The Congos za zle duhove, ki so ga prelisičili in posledično oskrunili svetost Black Ark studia.
Politika odprtih vrat v Black Ark studiu je začela kazati svoje hibe, ko so studio zasedle različne skupine rastafarijancev, ki so do Perryja gojili ambivalenten ali po njegovih pričanjih celo sovražen odnos. Ta naj bi izviral iz dejstva, da je Perry izhajal iz vaškega okolja in bil zato izključen iz mestne dread kulture.
Perry je na vse možne načine skušal izgnati rastafarijance iz svoje hiše, a na koncu si je le zagrenil razmerje z rasta skupnostjo, nakar ga je zapustila tudi žena. Prepuščen samemu sebi je nekega dne požgal Black Ark studio in padel v delirično stanje; začel je slikati po vseh možnih površinah, posnetke starih komadov je uničil, svojim prijateljem in svojcem pa je obrnil hrbet. Iz te spirale osebnega propada se je rodil eden izmed njegovih najslavnejših komadov z naslovom I Am a Madman.
The Congos – Ark Of The Covenant
Lee Scratch Perry – Jungle Lion
V zgodnjih osemdesetih letih se je Perry sam odselil v London. Po krajšem ustvarjalnem obdobju, v katerem je izdal manjše število ekscentričnih spevov, je zapadel v alkoholizem in depresijo, ki je trajala skoraj desetletje. Na smrt bivšega učenca in prijatelja Boba Marleya leta 1981 se je cinično odzval, kako je bil Bob odrešen izkoriščanja, ki doleti vse slavne umetnike.
Perryja je iz dolgoletnega stanja apatije potegnila zveza z njegovo drugo ženo, ki jo je spoznal v neki londonski glasbeni trgovini. Skupaj sta se preselila v Zürich, kjer je v duhu pogorelega Black Ark studia ustanovil novi Blue Ark studio. A Leejevo ime je na tej točki že docela izginilo iz zavesti glasbenega sveta; govorilo se je celo, da je umrl. Svet pa ni vedel, da se je 50-in-nekaj-letni rastafarijanec v svojem studiu potihoma pripravljal na vrnitev kot solo umetnik.
Te sanje je uresničil leta 1998, ko je v sodelovanju z ameriško hip hop skupino Beastie Boys posnel komad Dr. Lee, PhD na albumu Hello Nasty, ki je požel ogromen uspeh in je za Perryja pomenil novo generacijo poslušalcev. Leta 2000 je z ženino pomočjo celo popolnoma opustil alkohol, cigarete in travo, obenem pa je postal vegetarijanec. Reggae glasbenik je bil ponovno vržen v ospredje pop kulture; namenilo se mu je število dokumentarcev in celo vloga DJ-a reggae postaje v video igri Grand Theft Auto V. Leta 2018 je z gvajanskim dub glasbenikom Mad Professorjem nastopil tudi v Gala hali v Ljubljani.
Perry je vse do svoje smrti 29. avgusta 2021 delal na svoji bogati diskografiji, s katero si je prislužil legendarni status v jamajški glasbi. A vpliv reggae pionirja je brez dvoma prepoznaven tudi izven žanrskega okvira – s svojimi produkcijskimi inovacijami je prispeval k rojstvu elektronske glasbe kot tudi hip hopa in postavil temelje za bogato tradicijo jamajške glasbe.
Perry Scratch Lee – Dr. Lee, PhD
Lee Scratch Perry – Sun Is Shining
CLOUD VELVET feat. LEE 'SCRATCH' PERRY – Galaxy Highway
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Zakon oddaja, dodal modela na vse plejliste
Komentiraj