Psiho predsedniki

Pozdravljeni, spoštovani poslušalci, spoštovane poslušalke! Nam Napihovalcem je v posebno čast, da danes v studiu gostimo predsedniška kandidata, lacanovska psihoanalitika, dr. Nino Krajnik in dr. Slavoja Žižka. Nadejamo se vroče razprave, cela Slovenija, kaj Slovenija, cela Slovenija in Jacques Alain-Miller  sta čakala na to debato, zato hop k vprašanjem! Začnimo z vprašanjem Janeza Janše – dr. Krajnik, ali je Janez Janša objet petit a slovenske politike?

Izjava

Dr. Žižek, tudi vi v Janši vidite nekakšnega revolucionarja, saj mu, kot ste že večkrat poudarili, manjka malomeščanske olike. Toda zadnje čase se širijo govorice, da vas je dokončno razočaral s svojim nerazumevanjem grafa želje. Poslušalstvo spomnimo na znano polemiko, ko je Janša nepravilno navajal vprašanje che vuoi, s tem pa, kakopak napačno, predpostavil, da veliki drugi jasno pove, kar hoče. 

Izjava

Dotaknimo se vprašanja kadrovanja, stalinskih čistk, političnega obračunavanja. Jasno je, da je lacanovska psihoanaliza drugo ime za subverzivnost in kot taka pogosta tarča raznih nasprotnikov, z drugo besedo, fašizma. Dr. Krajnik, vi se nekako prepoznate kot žrtev tovrstnih izvajanj? 

Izjava

Dr. Žižek, kako odgovarjate na te očitke? Mar ni čistka v resnici nekaj povsem normalnega, glas, osvobojen kastracije, ki zavibrira skozi realno in ga, sic!, očisti nesnage partikularnega?

Izjava

Kakšna je torej kvadratura tega kroga? Oziroma, ali ima točka pravico, da zradira krog, ali pa ima krog pravico, da vsebuje točko – lacanovska matematika, ki je na FMF, mimogrede, ne želijo poučevati, reve, je zanimiva. Na tem mestu, dr. Krajnik, lahko vpeljemo vaš koncept singularnosti, ki ste ga pred časom omenili v Kozjem. Kaj pravzaprav je singularno?

Izjava

S tem smo odprli eno poslednjih vprašanj življenja, filozofije in biznis gurujev: kakšno je razmerje med strukturo in dogodkom? Poslušalstvo se verjetno prav dobro zaveda, da dr. Krajnik stopa po tanki meji; zdaj zdaj jo bo kdo obtožil deleuzijanstva. Dr. Žižek, v preteklosti ste že kritizirali koncept singularnosti, vi stojite strumno na strani strukture, kajne?

Izjava

Liberalizem v krizi. Pred kratkim je vrhovno sodišče v ZDA odpravilo ustavno pravico do splava. Nekateri lacanovci so komentirali, da gre v tem primeru za falični presežek v sami strukturi ameriškega sodišča. Kaj pa o tem menite vi, dr. Krajnik?

Izjava

Ne razumem prav dobro, singularnost pomeni, da ima nekdo svojo parcialno presojo, toda, recimo, da nekdo nečesa ne razume – kako lahko sprejema odločitve o nečem? Nataša Pirc Musar na soočenju z vami ni razumela, kaj je psihoanaliza. Bilo je precej očitno, da sama zaseda nekakšno pred-freudovsko stališče, da se k Freudu ne more vrniti, ker pri njem nikoli ni bila. Mislite, da bi bila zares sposobna voditi državo, ki jo sestavljajo v glavnem analitiki in analizanti in ki je v svojem cankarjanskem jedru globoko, globoko patološka?

Izjava

Torej vsak posameznik tvori svojo singularnost, obče je hegemonsko, zatiralsko. Zopet trčimo ob eno poslednjih vprašanj filozofije: kdo ima, poleg avtentičnega velikega drugega, pravico, da zatira, če sploh kdo? Dr. Žižek, se strinjate? Vzemimo recimo vprašanje lastnine, kako pomembna je privatna lastnina za osebno svobodo?

Izjava

Bližamo se koncu oddaje. Tehniki mi sporočajo, da imajo na telefonu Natašo Pirc Musar, ki ima za poslušalce kratko sporočilo. Gospa Pirc Musar, pozdravljeni, ali ste si po slišanem premislili glede psihoanalize?

Izjava

Nezaupanje do analize, ki ga kaže Pirc Musar, je vsekakor simptomatsko. Gre za klasičen strah pred resnico. Morebiti bo predsednica Krajnik, glede na to, da stališč zavzemati ne bo mogla, imela dovolj časa, da jo vzame na analizo in bosta skupaj predelali, kam kaže simptom. 

Zahvaljujemo se torej obema sogovorcema za zanimivo razpravo in poslušalcem za pozornost. Očitno je, da je dr. Krajnik pred našimi ušesi uprizorila pravo pravcato primordialno kastracijo, toda naj vas za dr. Žižka ne skrbi preveč, kakor ga poznamo, je v tem gotovo zelo užival.  

Na tem mestu ekipa Napihovanj Radia Študent izreka podporo kandidaturi Nine Krajnik, ki v največji meri zagovarja naše dolgoletne politične cilje, namreč, da ga ne fašemo samo od spredaj, ampak tudi od zadaj. Prav politika singularnosti bo omogočila, da smo vsi predsednik. Morda se boste zdaj vprašali, zakaj potem potrebujemo Nino Krajnik za predsednico, odgovor pa je preprost: vsak predsednik potrebuje svojega analitika, lep pozdrav in nasvidenje.