Demokratična obstrukcija in zloraba procedure 

Pa naj bodo politični podporniki vseh treh, na zadnjem referendumskem odločanju v državi dovolj suvereno podprtih novel zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in nacionalni radioteleviziji, ter z njimi v strankah koalicije Roberta Goloba še tako nejevoljni, bo po zaslugi v javnosti še najbolj znanega kot pojočega majorja in predsednika sicer ne prav množičnega Gibanja predvsem po lastnem prepričanju osveščenih prebivalcev Slovenije Ladislava Trohe, ki se je v zakonitem roku sicer treh dni na Vrhovno sodišče pritožil na poročila Državne volilne komisije glede izidov novembrskih referendumov o vseh treh zakonih, na njihovo uveljavitev in s tem tudi na reorganizacijo vlade in depolitizacijo RTV potrebno v imenu te, a v slovenskem notranjepolitičnem prostoru povsem običajne demokratične zlorabe in obstrukcije procedure, vendarle še nekoliko počakati. 

Toda tako kot denimo pobude za referendume, pa čeprav za njih v predlagateljicah, političnih strankah tako s samooklicano levega kot v politični praksi preverjeno klerikalno desnega političnega prostora, vnaprej vedo, da so brez realnih možnosti uspeha, so že tak demokratični manever izkoriščanja možnosti proceduralnih postopkov, ki smo mu v domovini često in še prečesto priča. Prav tako ni nič nenavadnega, da se v posameznih primerih proceduro preprosto obstruira in da se posameznim kandidatom za najvišja mesta, pa čeprav vsaj na mrtvem papirju ustavne ureditve domnevno neodvisne tretje veje sodne oblasti, iz izvršne in zakonodajne oblasti, ki naj bi sicer tudi ta odnos depolitizirala, sporoča, da se lahko za politično podporo strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica obrišejo pod nosom, kot je bilo temu tako v primeru prijateljskega namiga pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan s strani sodnih strokovnih združenj sicer naknadno potrjenega edinega kandidata za predsednika Vrhovnega sodišča in nato sredi mandata upokojenca Miodraga Đorđevića. 

Če smo demokratično obstrukcijo in zlorabo vseh mogočih procedur ter postopkov med tretjo in poslednjo vlado Janeza Janše že nekako doživljali kot povsem sistemsko, saj so se posamezni strokovni kriteriji, pa tudi temeljni ustanovitveni akti javnih ustanov ves čas pač ukinjali ali po potrebi prilagajali strankarsko všečnim, pravzaprav pa iz operative stranke SDS politično preverjenim kandidatom, se v tem mandatu Roberta Goloba na vso paleto novih prijemov, ki jih je v domače notranjepolitično močvirje prinesel iz gospodarstva in ki so jim – tako vsaj kaže v več posameznih primerih in ne zgolj pri odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar in aktualnih razmerah v policiji – obstoječe demokratične procedure nekako v napoto, še nismo prav zares navadili, čeprav so – kot nov slog Golobovega vladanja in nižanje lestvice demokratičnih standardov in političnega komuniciranja, kot smo mu bili pač priča po vsaki dosedanji Janševi vladi - že v koalicijsko politični rabi in veljavi. 

Med najbolj očitnima lahko izpostavimo novo in po zamenjavi Dragana Barbutovskega s Petro Bizjak Cirman na čelu Urada vlade za komuniciranje spet uveljavljeno sporočanje o vsakdanjih dosežkih predsednika vlade in njihovih ministrov, ki se od časov, ko je na UKOM kraljeval sedanji direktor televizije Slovenija Uroš Urbanija, niti ne vem kako, sploh ne razlikuje. Časi in način, kako se je iz vlade domačo in tujo javnost obveščalo pod direktorji, kot sta bila denimo Kristina Plavšak Kranjc ali Boštjan Lajovic, pa so pač nepreklicno mimo. Med enako, iz gospodarstva in tam prisotnega izkoriščanja delovne sile, sodi tudi odnos vlade, pravzaprav pa samega predsednika vlade Roberta Goloba do imenovanja generalnega direktorja policije Boštjana Lindava oziroma podaljševanje njegovega vršilstva dolžnosti, kar je enako podaljševanju pogodb za določen čas in s tem svojevrstni delodajalski prisili nad lažje zamenljivim kot za polni mandat imenovanim delavcem, čeprav bi si v slovenski policiji po pretresih zadnjih dveh let vsekakor naposled zaslužili strokovnega direktorja s polnim mandatom. Toda tako to gre. Če pošte v posameznih primerih sploh ne dviguje prvak trenutno pač največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, se zaradi pritožbe na vse tri referendume, ki so jo vložili Osveščeni prebivalci Slovenije na Vrhovno sodišče, res nima posebnega smisla jeziti, pa tudi če bo Ladislav Troha res, kot je že napovedal, pošto od današnje ekspresne odločitve Vrhovnega sodišča, prevzemal počasi oziroma šele zadnji možni 15. dan, saj je to v tej državi pač povsem standardna politična praksa in kultura ter od nikogar priznana demokratična obstrukcija ali zloraba procedure. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da sta demokratična obstrukcija in zloraba procedure pravzaprav del domačega politično-pravnega sistema, v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

L: ZarjaR

Vir fotografij: https://www.bolha.com/druzboslovje-strokovna-literatura-prirocniki/stane... / https://www.kobo.com/ww/en/ebook/politicna-kultura