Protokoli veganskih modrecev

Pred tedni je eter Radia Študent in aktualno politično redakcijo zajel reakcionarni vihar veganizma. Poslušali smo krute napade na rudarje in nasploh vse delavce, ko je agent globokega krožnika M. Pohorec koval načrte za spremembo revolucionarne tradicije, citiramo: »Še danes si ni mogoče predstavljati sindikalnega piknika brez neomejenih količin mesa ali rudarske malice brez klobase in čebule na kosu kruha.«

Avtor pamfleta jasno priznava, da je rudarska hrana povsem uravnotežena, vključuje tako mesnine kot ogljikove hidrate in zelenjavo – povsem v duhu sprave. A sile globokega krožnika se ne bodo ustavile, dokler na krožnikih ne bo ostala samo pusta in neslana zelenjava.

To ni teorija zarote, agenti globokega krožnika, samooklicani veganci, sami razkrivajo svoja zarotniška nagnjenja. »Uzurpiramo eter z vegansko propagando, ki bo iz hladilnika v šestem nadstropju študentskega doma 14 v Rožni dolini enkrat za vselej pregnala meso.« je M. Pohorec neki dan v etru grozil svežim mesninam v hladilniku.

Veganionalisti grejo v svojih nakanah še korak dlje, svoje sovražno početje bi radi naprtili drugačejedočim, torej vsejedom, ki jih zlobno imenujejo mesojedci. Citiramo: »Obrambni mehanizem nekaterih mesojedcev – globoko zacementiranih v sovražno nastrojenost proti vegetarijancem in veganom, ker so ti izdali lastno nacionalno poreklo – je zgolj posledica stoletja dolgih kulturnih vplivov.«

S kulturnimi vplivi seveda agent globokega krožnika, nesporno dolgoletni sodelavec Milana Kuhinjačana, misli na vplive krščanstva in nacionalizma na dietološko podobo slovenskega naroda. Le da prej omenjenemu M. Pohorcu ne uspe ugotoviti, da sta ravno krščanstvo in nacionalizem v šentflorijansko dolino prinesla prve veganske menije in brezmesne petke. Medtem je nam vsem, tudi tistim, ki ne marajo, ne smejo ali ne želijo, delavska revolucija omogočila raznovrstnost jedilnika, ki bi nam ga zavidali še Hrvatje. Mar štiridesetdnevni post in petkovo odrekanje mesu, ko morajo krščeni prebivalci jesti ocvrto ribo, pa zdrava prehrana za zdrav duh v zdravem narodovem telesu niso mehanizmi identitetne politike? Mar kila pečenke, da bo še za psa, ni dediščina revolucije?

Vreščali bodo mesomrzneži v odgovor: Kaj pa revolucija za živali? In sploh ne bodo opazili, da smo vzeli pečenke dovolj tudi za psa. A človek je na prvem mestu, saj nismo na živalski, da ne rečemo rastlinski, farmi.

Ker vegetarijanac

Vendar borba na ravni družbene nadstavbe, torej kulturna vojna, ki jo vodijo agenti globokega krožnika, še nikoli ni spremenila ekonomske baze, zato moramo nekaj časa posvetiti obračunu s komentarjem o floskulizaciji prehranske politike, ki je radijski eter zamastil, bolje rečeno naoljil, teden poprej. Za okolje gre, bodo rekli, diktatura proletariata je možna le, če človeštvo preživi človekove posege v naravo, bodo besedičili. B. Omahen tako od vlade zahteva prepoved financiranja živinoreje, višje davke za živinorejo in prepoved prodaje mesa v zaprtih prostorih in po deveti uri zvečer. Prekarec in delavec na najtežjem delovnem mestu bosta lačna. Tako je. Lažje si predstavljajo diktaturo lačnega potrošnika kot smrt potrošniške kulture.

Kot da bi pozabili na velike besede še večjega človeka, nekdanjega mornarja in dosmrtnega ministra obrambe Republike Peščenice, ministra Zvonimirja Levačića – Ševe.

Ministar Ševa

Solidarnost se začne na krožniku. Plitkem. Smrt globokim krožnikom, svoboda roštilju!

 

 

Vir fotografije: anaterate