OFF kosovskim policistom
Kosovska vlada je poostrila nadzor na meji s Srbijo in prepovedala prehajanje meje vozilom s srbskimi registrskimi tablicami. Kosovski premier Albin Kurti se je s tem odzval na aretacijo treh kosovskih policitov, ki so jih aretirale specialne enote srbske policije. Kurti je zahteval takojšnjo izpustitev kosovskih policistov, srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je zahodne države pozval, naj storijo vse v njihovi moči, da Kurtiju preprečijo začetek nove vojne na Balkanu. Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so tri kosovske policiste aretirali v Srbiji v občini Raška, skoraj dva kilometra od meje, in da gre za pripadnike specialne enote kosovske policije, ki so bili v polni bojni opremi. V Beogradu so incident opisali kot vdor kosovskih policistov v Srbijo in teroristično dejanje, namenjeno eskalaciji situacije in destabilizaciji Srbije. Vučić je dodal, da je voljan sprejeti mednarodno preiskavo aretacij. Kosovski premier Albin Kurti je zanikal, da bi kosovska policija vdrla na srbsko ozemlje. Po njegovih besedah je bila srbska policija tista, ki je vdrla na kosovsko ozemlje in 300 metrov od meje v občini Leposavić ugrabila tri pripadnike mejne patrulje. Incident je označil za srbsko agresijo, namenjeno eskalaciji razmer.
Na srečanju z Vučićem se mudi predsednica Nataša Pirc Musar. Dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin je Vučića na novinarski konferenci po uradnem srečanju vprašal po njegovem stališču o protestih pod sloganom »Srbija proti nasilju«. Več deset tisoč ljudi na protestih, katerih povod sta strelska napada v Srbiji in reakcija oblasti nanju, Vučića poziva k odstopu. Vučić je Anžinu odgovoril, citiramo: »Včasih se zaradi vaše dobronamernosti ljudje počutijo ponižane, ker se mešate v stvari, za katere si v primeru vprašanja o svoji državi ne bi želeli, da bi se mešali.« Ko je Vučiću Nataša Pirc Musar dejala, da je demokracija tudi svoboda medijev in mora delati tudi na tem, pa je dejal, citiramo: »Pri nas je seveda svoboda medijev taka, da bi moral vsak dan odgovoriti, ali sem Hitler ali Mussolini. Te stopnje svobode vam ne želim.«
Po več mestih na Poljskem so pod geslom »niti ena več« potekali protesti proti strogim omejitvam splava. Konec maja je v bolnišnici v Nowem Targu v dvajsetem tednu nosečnosti umrla 33-letna Dorota Lalik. Nosečnica je umrla zaradi sepse. Ta teden je poljski varuh pacientovih pravic Bartłomiej Chmielowiec sporočil, da bi njeno življenje lahko rešili s splavom, vendar ji tega nihče od zdravnikov ni povedal, pa tudi tega ne, da ima otrok minimalne možnosti za preživetje. Po veljavni zakonodaji imajo ženske na Poljskem vsaj na papirju pravico do splava v primeru posilstva, incesta, ali če je ogroženo njihovo življenje. Vlada tako trdi, da smrt Dorote Lalik ni posledica zakona. Jolanta Budzowska, odvetnica, ki zastopa družino Lalik, odgovarja, da zakon med zdravniki ustvarja strah pred izvajanjem splava, saj ne želijo tvegati treh let zapora, če sodišče odloči, da splav ni bil nujen. Emilia Kaczmarek s centra za bioetiko in biopravo na varšavski univerzi se z mnenjem odvetnice strinja.
Ali lahko aktualni protesti dosežejo tako množično mobilizacijo kakor protesti proti prepovedi splava pred sedmimi leti in nato pred tremi leti, ko se je protestov udeležilo skoraj pol milijona ljudi?
Nekdanjega češkega premierja Petra Nečasa je sodišče v Pragi obsodilo na dve leti in pol pogojne zaporne kazni in oglobilo za nekaj več kot 40 tisoč evrov. Nečas je sodišče obsodilo zaradi podkupovanja poslancev parlamenta s položaji v javni upravi v zameno za podporo njegovi davčni reformi leta 2013. Razkritje zlorabe položaja je tedaj privedlo do odstopa Nečasa in njegove vlade.
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je sporočil, da bo država subvencionirala zeleni prehod jeklarskega giganta ThyssenKrupp. Zvezna vlada namerava prispevati več kot milijardo evrov za izgradnjo nove tovarne v Duisburgu, ki naj bi za svoje energetske potrebe uporabljala tekoči vodik. Pred dvema tednoma je minister Habeck predstavili shemo, po kateri bodo nemška podjetja lahko zaprosila za državno pomoč pri razogljičenju. Shemo mora odobriti še Evropska komisija.
Evropski parlament je potrdil predlog povečanja števila evropskih poslancev za enajst. Na volitvah, ki bodo junija naslednje leto, bodo slovenski volivci tako izbirali devet evropskih poslancev namesto osem kakor doslej. Odločitev parlamenta mora potrditi še Evropski svet.
Ruska duma je podprla popolno prepoved spremembe spola. To vključuje operacije za spremembo spola in pravno spremembo spola oziroma uradno potrditev spolne identitete. Iz prepovedi so izključeni zgolj popravki prirojenih anomalij spolnih karakteristik pri otrocih. Predsednik dume Vjačeslav Volodin je izglasovanje prepovedi pospremil z izjavo, da so s tem zaščitili državo pred propagando psevdoznanosti iz Združenih držav Amerike. V Rusiji je bilo operacije za spremembo spola do zdaj mogoče opravljati ob psihiatrični diagnozi transseksualizma, ki jo je morala potrditi tričlanska komisija, sestavljena iz psihiatra, seksologa in medicinskega psihologa. Med letoma 2016 in 2022 so v Rusiji po podatkih ruskega ministrstva za notranje zadeve opravili 3000 tovrstnih operacij.
Ruska centralna volilna komisija je za september napovedala regionalne volitve v štirih okupiranih ukrajinskih regijah, čeprav Zaporoške, Doneške, Luhanske in Hersonske regije Rusija ne nadzoruje v celoti in v vseh trenutno potekajo boji. Regionalne volitve v okupiranih regijah bodo potekale istočasno z volitvami v regijah v mednarodno priznanem okviru Ruske federacije.
V Rostovu na Donuv Rusiji se je začelo sojenje 24 vojnim ujetnikom iz ukrajinskega bataljona Azov. Pripadniki bataljona so se ruski vojski predali po bitki za Mariupol maja lani. Dolžijo jih sodelovanja v teroristični organizaciji, sodelovanja v urjenju za teroristično dejavnost in dejanj, namenjenih nasilnemu prevzemu oblasti. Bataljon Azov je začel delovati leta 2014 kot prostovoljna milica po začetku vojne na vzhodu Ukrajine, sestavljali pa so ga neonacisti. Še istega leta ga je Ukrajina vključila v sestav redne vojske kot regiment Nacionalne garde Ukrajine. Od leta 2017 je uradno stališče ukrajinske vlade, da se je regiment depolitiziral.
Gospodarski minister Matjaž Han je podjetje Slovenska industrija jekla pozval, naj njene hčerinske družbe, to so SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne, SIJ ZIP Center in SIJ Ravne Systems, vrnejo prejeto državno pomoč, če pride do izplačila dividend. Podjetjem je država namenila skoraj dva milijona in pol evrov v okviru pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Po poročanju portala Necenzurirano je njihovo krovno podjetje Slovenska industrija jekla svojim poslovodjem lani izplačala za več kot 21 milijonov evrov bruto plač, kar je štirikrat več kot prejšnje leto, lastnikom pa namerava do konca julija izplačati za skoraj šest milijonov evrov dividend. Kot je povedal Han, pomoč ni namenjena podjetjem, ki je ne potrebujejo, izplačilo dobička pa je za podjetja, ki so prejela pomoč, v zakonu prepovedano. Kot zatrjujejo na gospodarskem ministrstvu, bo agencija Spirit zamrznila nadaljnja izplačila pomoči in uvedla nadzor nad poslovanjem hčerinskih podjetij Slovenske industrije jekla.
Skupina Sveta Evrope proti tihotapljenju ljudi, znana kot Greta, je objavila poročilo, v katerem poziva Republiko Slovenijo, naj izboljša prepoznavanje žrtev tihotapljenja med prosilci za azil in tihotapljenja z namenom izkoriščanja dela. Poročilo opozarja, da nobena žrtev še ni pridobila odškodnine niti od države niti od storilcev. Poročilo navaja, da je bilo v Sloveniji med letoma 2017 in 2021 odkritih 241 žrtev trgovine z ljudmi, od tega je bilo 85 odstotkov žensk, ki so jih izkoriščali za prostitucijo in silili v kriminalna dejanja.
Odbor državnega zbora za zdravstvo je podprl dopolnjeni predlog novele zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Med amandmaji k noveli zakona, ki so jih sprejeli poslanci, sta zamik začetka izvajanja zakona s prvega septembra letos na prvi januar prihodnje leto in ekspliciten zapis kritja splava in umetne oploditve iz obveznega zavarovanja v zakon. Novela zakona, ki so jo aprila čez noč vložili poslanci Svobode, predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in namesto tega uvaja prispevek v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Namesto zasebnih zavarovalnic bi sredstva prejel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poslanska skupina Levice je javno objavila svoj predlog preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, po katerem bi tisti z višjimi prihodki za novi zdravstveni prispevek plačevali več, tisti z nižjimi pa manj. A v Svobodi vztrajajo, da bodo do progresivnega prispevka prišli kasneje, najprej morajo ukiniti dopolnilno zavarovanje.
Z današnjim dnem so se za skoraj sedem odstotkov podražile elektronske vinjete za slovenske avtoceste. Letna vinjeta za osebna vozila, ki je prej stala 110 evrov, zdaj stane 117 evrov, mesečna se je podražila s 30 na 32 evrov in tedenska s 15 na 16 evrov. Letna vinjeta za motorje zdaj znaša 58 evrov, polletna 32 evrov, tedenska pa osem evrov in pol. Vlada je podražitev potrdila konec maja na predlog Darsa.
OFF je pripravil Matej.
Foto: mup.gov.rs
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
biće rata a?
Al je še komu drugemu to balkansko popačenje jezika ob citiranju kr neki?
ma kakvog rata šta ti je, ajde da popijemo
tudi meni se zdi pacenje neprimerno
Komentiraj