Ko Študent v knjigo gre
To so bili najbolj ereševski zvoki, kar jih je lahko izustilo občinstvo, zbrano v Kinu Šiška na večeru resničnih zgodb. Šlo je za dogodek ob izidu knjige Brez nagobčnika: Radio Študent – že od 1969, ki jo je izdala Mladinska knjiga. Na aktualnopolitični redakciji se držimo reka, da ne smemo soditi knjige po platnicah, zato današnji OFFsajd ni namenjen recenziji ali kritiki vsebine knjige. To vsaj za zdaj prepuščamo drugim. A ne moremo mimo tega, da smo v minulem tednu najpogosteje slišali poved »Lahko bi vsaj trde platnice imela« (če že stane 50 evrov).
Naša materija tako danes ni knjiga, ampak dogodek. Ki niti sam ni bil poceni, saj so pri Mladinski knjigi – tu Radio ni imel besede – vstopnico za pripovedovalski večer zasolili na 12 oziroma 15 evrov*. Kaj smo dobili?
Dobili smo – zgodbe. Zgodbe, pri poslušanju katerih smo se vprašali, kakšna navodila so imeli njihovi pripovedovalci. Povej zgodbo, povezano z Radiem Študent? Ali ni bil pogoj niti, da imajo zgodbe sploh kakšno povezavo z radiem? Dobili smo stare zgodbe:
In dobili smo zgodbe, ki jih za resnične lahko spoznamo le, če jih nismo poslušali. Mislimo dejstveno resnične, kar za aktualnopolitično redakcijo edino šteje.
V tri ure dolgem tripanju nastopajočih na svoje lastne ege nismo izvedeli skorajda ničesar o knjigi, ki naj bi jo reklamirali. Komu ali čemu je bil dogodek namenjen? Najprej bi odgovorili, da radijskim starešinam, ki so si vstopnico lahko privoščili v zameno za obujanje nostalgičnih spominov.
No, moramo priznati, da so nastopajoči iz nas izvabili vsaj tisti pravi ereševski občutek, ko ti gre cel svet samo še na kurac. In potem se nismo mogli upreti temu, da bi ljudi - ki so si, da v Katedrali ne bi zaspali, vzeli zunanji oddih - vprašali, kaj gre na Radiu najbolj na kurac njim.
Potem ko smo nekaj časa vrtali, se je izkazalo, da radijci v resnici prav dobro vemo, kaj nam gre na kurac. Zelo natančno in jedrnato.
Po koncu dogodka se je mnenje že povsem izkristaliziralo:
Zato bi morala na pripovedovalskem večeru in v radijskem etru nasploh ter na vse veke vekov veljati krilatica očeta našega:
Tako, pa smo. Sveže obrit radio.
* Mladinska knjiga je razliko med stroški dogodka in izkupičkom od kart donirala Radiu Študent, za kar ji je Radio hvaležen.
Foto: APR
Prikaži Komentarje
Komentarji
Anđi je car, punk je crknil
Pizda, tle na RŠu sam kurcate, ko nimate več koga kurcat, se kurčite in pol kurcate sebe kako se kurčite. Radi se mejte, objemte se, ne pa sam vse drek, še sami seb ste odveč, kdo vas bo podprl, če se še sami ne. Ma ne sej ne, d best prispevk!
"RŠ je posebno psihično stanje."
☢️
Jerneja B. :
da to bi pa res bilo to.
vov. po poslušanju se sprašujem, a je bil avtor tega prispevka na istem dogodku kot jaz. ali ni poslušal, ali ni hotel slišat, ali pa ne šteka čisto nič, vsekakor zelo objektivno poročanje, svaka čast. hipi ma prav - mejte se radi, pa nehite se tok sami s sabo ukvarjat.
@fenica sam lej, jz v resnici nisem hipi ampak se samo imenujem tako in moje komentar je bil ironičen, jaz mam rad ko RŠ samega sebe kurca, tako je prav! Več kurcanja samega sebe, manj samega sebe!
https://mtreport.info/i/samohvala-mocno-precenjenega-rs-OufQqRnByFo/
Mt in njene zablode
Lib detected.
Men je bil fajn dogodek, avtor_ica tega je pa očitno butthurt, krneki
Komentiraj