Radiot
Izšla je deseta številka revije I.D.I.O.T.!
In preden bo ta tudi uradno predstavljena v Ljubljani, bomo avtorje, ki so v njej objavili svoja besedila, gostili tudi v nočnem etru Radia Študent.
Brali bodo: Tibor Hrs Pandur, Jasmin B. Frelih, Uroš Prah, Klara Otorepec in še kdo.
-----------------
I.D.I.O.T je paraliterarna organizacija, ki ob glasbeno-literarnih manifestacijah objavlja istoimensko revijo namenjeno poeziji, prozi, drami in teoriji. Formirala se je iz želje odpreti prostor ter povezati študente, uveljavljene tako kot neuveljavljene avtorje 21. stoletja; prostor, ki bo spremljal in objavljal razvoj moderne literarne prakse, tako kot literarne teorije. Prva številka je izšla aprila 2009 in od takrat izhaja najmanj dvakrat letno. Vabilo za sodelovanje je ves čas odprto vsem.
Kdo/kaj je Paraliterarna organizacija I.D.I.O.T. in kaj hoče, morda še najlepše povedo besede pesnika, umetnik performansa, prevajalca in I.D.I.O.T.ovca Uroša Praha: »IDIOT že deset številk zbira, izbira in predstavlja mlado literaturo. IDIOT ni nekaj mladih oseb v uredništvu in zdaj že veliko mladih pišočih in tu in tam kaka starejša oseba, ki hoče dialog z njimi. IDIOT je tisto med njimi. IDIOT še kar govori s skupnim glasom. Pod to se podpišem. To je mlad glas, glas, ki se lomi in išče. IDIOT dela na bralstvu. Generacijo novih bralk in bralcev hoče, katerih pozornost bo postavljala zahteve tistim, ki pišejo. IDIOT ne mori. Starejša generacija se je ustrelila že sama. Še starejša še drži kapital. IDIOT dela in išče in se lomi in lomi. Ozira se po svojih vrstnikih in vidi, da se vrednost in boj zanjo vršita in vzpostavljata tukaj.«
Deseta številke revije I.D.I.O.T., katere tema je »EKONOMIJA JE UMETNOST«, je nastajala pod taktirko glavnega urednika številke Jasmina B. Freliha, ki je ob njeni izdaji zapisal: "Ekonomija je umetnost. Mar živimo vsi v identičnih sobah, na enakih posteljah, za enakimi računalniki, pod enakimi lučmi? Mar se nam dva tisoč petsto kalorij in pet litrov vode vsak dan v usta usiplje vsem enako? Mar nosimo obleke enakih barv, enakih krojev? Ne. Ljudstva čarajo s snovjo, kot s snovjo čara umetnik. Estetska sodba je etična sodba. Ekonomisti, pozor! Nočemo grdih umetnin."
Tibor Hrs Pandur, član uredništva, the I.D.I.O.T., pesnik, dramatik in prevajalec pa dodaja: »9. in 10. številka revije I.D.I.O.T. predstavljata najbolj dodelani in vsebinsko zaključeni številki do zdaj. 9. številka, ki se je ukvarjala s politiko intime in 10., ki se ukvarja z umetnostjo ekonomije, obsegata kot vedno prevode, prozo in poezijo ter teoretske prispevke mlade generacije, ki se odlično povezujejo z vizualnimi materiali Lare Marconi, ki preko ilustracij volkov, za katere se ne ve ali se igrajo, napadajo ali ljubijo, odlično komentira trenutno stanje realno obstoječih skupnosti. Mislim, da nam je v teh dveh številkah uspelo združiti raznolike avtorje, ki se, vsak na svoj način, trudijo prebiti banalne diskurze sodobnosti ter kažejo zrcalo stanja, tako kot smernice za naprej, četudi polne dvomov in negotovosti. Skratka, naredili smo knjigi lepi in redki! Kup'te si svoj'ga idiota! Sveži Idioti! Mejte jih doma za lene dni! Poglejte kaj vse lahko ena generacija nar'di!«
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Dragi tehnik RŠ: zvočna "podlaga" je popolnoma zgrešena in totalno odteguje pozornost od branja. Izpade, kot da če bodo poslušalci poslušali le literarno branje, bo dolgčas, tako da mora biti še nek drug hrup, ki vpija resnost in pronicljivost tekstov, da se ja ni treba komu preveč koncentrirati.
Dragi tehnik RŠ: poslušala še eno uro in nekateri deli so dejansko kul! Sem tudi izklopila Skype povezavo z avtocesto A1. It helped. (sori - ampak še vedno, nekateri deli so prehrupni!)
Monika, kolikor je meni znano, so literati sami zahtevali podlage, predvsem pa so jih tudi sami izbrali.
Kolega Sanja. Ne drži... izbira glasbe in njena glasnost sta bili v glavnem v Željkovi domeni, nekaj prve so literati res izbrali sami, vendar ne glavnine. Tudi zahtevati je malo močna beseda za opis njihove presoje (na podlagi izkušenj javnega nastopanja), da absolutno pripomore k dinamiki prebranega, če je le-to podlagano. Ker lahko precej suvereno rečem, da je večina take vrste program ustvarjala prvič, je bilo seveda tehniku podeljeno zaupanje, da zadevo primerno spelje.
Kar pa se tiče glasnosti, se mi zdi, da bi diskusijo lahko uvrstili pod razprave o okusu. Osebno mi je približevanje glasbe in glasu blizu, vendar je treba presoditi, kdaj mora besedilo le odigrati vlogo prve violine in kdaj je lahko le še en orkesterski inštrument. V primeru tvojega besedila Monika (sklepam, da si to ti), bi lahko rekli, da je zelo blizu meje. A je prebrano dobro in se razume, mogoče še celo malo bolj povleče uho, ki ga itak ne gre preveč razvajati, da ne postane leno.
Prvi nočni program je torej tak, v prihodnje pa z izkušnjami dalje... LP
Medij radia je nekaj povsem drugačnega od medija branja, od medija revije, od medija knjige. Niti ne bi rekel, da je "povsem drugačen", ker to implicitno govori o nekih možnih binarnostih, temveč je samo drugačen. Ima druge karakteristike in pričakovati, da se bo obnašal po tistih od nekega drugega medija, je nesmiselno. Še več, ignorantsko. Vsakdo, ki se ukvarja z mediji, bi se moral tega zavedati in tukaj dam popolnoma prav tehniku, kdorkoli je že bil, da je naredil, karkoli je že naredil. Če se Idiot že priključuje vsem in kaže povsod, mora tudi sam pokazati malo spoštovanja. Radio namreč ni zgolj vsebina, ki so/ste jo ponudili vi, temveč tudi forma, ki pride z radiem. Ko bo to jasno, ne bo več takšnih pomilovalnih "Dragi tehnik ..." for. Al' kaj?
Dragi Rja. Zdi se, da je bil namen tvojega pojasnila vse kaj drugega kot Moniki pojasniti, da obstaja več vrst medijev, ki ima vsak svoje karakteristike. To se mi zdi škoda, ker bi razprava o tem gotovo koristila mnogim, med njimi sem tudi sama in nedvomni še kak drug radijski kolega. Kot doživljam, je namreč samo radijskih form tako nešteto veliko, da si pogosto želim, da bi jih bilo možno strogo definirati in ne bi več bilo treba "raziskovati". Če prav razumem Monikine preference, si je predstavljala nek bolj klasičen format - "nemoteča" podlaga, precej nižje jakosti od branega. Tega uporabljamo dnevno in tako je govoriti, da Monika govori o pravilih nekega drugega medija - če uporabim tvoje besede - nesmiselno. Še več, ignorantsko. Kot sem že rekla, se z Monikinim okusom ne strinjam, vendar pa lahko razumem pomisleke, ki jih je izpostavila in storila je to z vso pravico - zainteresirane poslušalke.
Tu pa pridemo do tega, zaradi česar sem napisala, da se mi zdi namen tvojega pisanja drugačen od problema neznanja, ki naj bi ga (navidez) izpostavljal. Jeza in sklepanje na pomanjkanje spoštovanja in pomilovanje, kot v meni odzvanja tvoj zapis, dajeta občutek, da je stališče motivirano zaradi obremenjenosti s samo skupino IDIOT. Kdor išče, ta najde. Po tvoje se IDIOT "priključuje vsem in kaže povsod" ter mora "pokazati malo spoštovanja". Seveda je, če to iščeš, možno Monikin zapis brati tudi tako. Jaz tega ne vidim - jemljem ga lahko samo kot mnenje o tem, kako bi po njenem zadeva izpadla boljše in dokaz, da VSI razmišljamo o tem, kako deluje nek medij ter se učimo, kar mora rezultirati v znanju.
Skratka. Po moje ne rabiš nekega kvazi-argumenta, da poveš, da ti gre nekaj na kurac. Izrazi mnenje in to tako jasno in neposredno, da ne bo kdo mislil zmotno, da gre neko debato na nivoju.
Ko smo že pri tem. Kar se mene tiče, je bil program dober, z ogromno še neizkoriščenega potenciala in delati ga je bilo resnično zadovoljstvo. Zahvala za to gre v izredni meri tehniku Željku.
Hvala RŠ-u, da nas je gostil. Še posebej hvala tehniku Željku za taktnost in vztrajnost. Kritike poslušalcev radi vzamemo v zakup v želji, da še pridemo in bo še bolje.
Draga Polona Torkar.
V mnenju o tem, ali me Idiot moti ali ne, je problematično zgolj to, da se je "moje lastno mnenje" prikradlo v zapis, v katerem sem poskušal povedati nekaj drugega. Iskreno me ne moti, da je Idiot povsod, še najmanj na RŠ (kdo pa sem, da bi izjavljal takšne kategorične misli?), sem pa to poskušal izpostaviti kot problem prevelike prisotnosti (mogoče mi ni uspelo). Zakaj? Zdi se mi, da naenkrat ni več pozornosti (tudi) na mediju, temveč je ves poudarek na lastni vsebini. (Sej je dost banalna kritika.) Je pravzaprav fetišiziran odnos do te lastne vsebine. To je bil point komentarja, negativno je bil vsekakor nastrojen, res mi grejo na kurac takšne stvari, ni pa to zaradi tega, ker "ne bi maral Idiota", česar me obtožuješ in kjer iščeš point mojega celotnega posta. To je povsem irelevantno tukaj. Ampak hvala za komentar.
LPR
Dragi Rja. Me veseli, da se je megla nerazumevanja malo razkadila in sva v nekem smislu (zaradi mojega sklepanja zgolj na podlagi tvojega zapisa) zamenjala poziciji. Upam, da razumeš, da sem se v zapisu trudila najti argument za zaključek, da Monika oz. IDIOTi bodisi s svojim komentarjem bodisi s svojo udeležbo v etru ne spoštujejo medija, v katerem so se lastno delo odločili predstaviti, in da je bil cilj oddajanja ter vsa njegova pomembnost zgolj in samo na predstavitvi njihove vsebine. Ta zaključek se mi s tvoje strani (še vedno) zdi povsem neargumentirana predpostavka, poleg tega je neresničen. Kljub dejstvu, da je nekako naravno, da je vsebina za IDIOTovce pomembna, saj je njihova avtorska, naj pojasnim, da sta bili fascinacija z radijskim medijem in želja po spoznavanju narave dela v njem tisti, ki sta sploh privedli do tega, da se je ta vsebina v etru tudi znašla (dodatna razloga sta bila z moje strani tudi njena kvaliteta in okrogla številka revije). Najmočnejši (a seveda ne edini verjetni) argument za tvojo predpostavko pa sem poiskala v tem, kar upravičeno imenuješ moja obtožba, ki je bila ustvarjena na podlagi branja tvojih besed. Kdor išče, ta najde (nekaj). Za obtožbo oprosti. A komentar vendarle, menim, ni bil na mestu. LP
Draga PT,
o neumestnosti komentarja tu ne bi, ker pravzaprav mojega komentarja brez prvega komentarja na tej strani sploh ne bi bilo. Spoštujem tvoje branjenje Idiota, to niti ni moja stvar, vendar se zdi, da greš vseeno en korak predaleč, ko govoriš s pozicije nekoga, ki ve, kateri komentar je primeren in kateri ne. Sam sem se obregnil ob komentar, s tem zapisal tisto o "nespoštovanju", tisto o "formi - obliki", in obenem mi je vse to, kar pišeš, kajpak jasno, in o okrogli obletnici itn. Pač PR. Tisto o učenju je lahko samo dobra stvar, se strinjam, ampak s tem si se izgubila, ker naenkrat ne govoriva več o isti stvari. Ti govoriš o celotnem Idiotu, ki ga jaz bojda ne maram (še vedno to impliciraš in za kar še vedno trdim, da je za najin dvogovor povsem nerelevantno), jaz pa se ves čas poskušam navezovati zgolj na prvi komentar (le da tu in tam vežem argumentacijo na celotno delovanje Idiota, kakor ga vidim) A razumeš, kaj govorim?
- Govorim s pozicije človeka, ki meni, da je bila sodba, da gre za skupino ljudi, ki vidi "velicino" zgolj in samo v svojih tekstih, preuranjena in neutemeljena. To je meni neprimerno, ker imam argumentacijo rada.
- Mi je bilo jasno, da te I.D.I.O.T. ne nervira, saj si to zatrdil že prej; ti verjamem.
- Menim, da je komentar neprimeren predvsem zato, ker si izbral (iz neočitnega in nepodprtega razloga) bolj tiste samovšečne nianse od možnih intepretacij Monikinega komentarja. Jaz (morda naivno) vidim preprosto - ni mi všeč.
Bodi dovolj. Mislim, da lahko zatrdim, da vem, o čem govoriš, pač tega ne vidim. Vsekakor so preostale samo še nianse teh videnj... Pa smo nekje spravljeno nespravljeni tam nekje... :) Bodi dobro, P
I.D.I.O.T. mi gre na kurac. How about that, how about that now? :D
Draga P. Torkar,
nianse so, ampak me vse skupaj še vedno dovaja do mišljenja, da je potrebno - v tvoji maniri izbiranja - torej izbrati ignorantstvo, nevednost nad vedenjem in zavestnimi blodnjami. Kaj hočem reči? Si bom dovolil en svojevrsten hiter reductio ad Hitlerum (z namenom ga pojasnjujem kot takega, da me ne bo kdo obtoževal pretiravanja - gre zgolj za izobraževanje hehe). Kako gledati na ignorantske Nemce, ki so videli in vohali smrad koncentrancijskij taborišč. Kot na ljudi, ki jih je potrebno o tem smradu še poučiti, da bodo vnaprej vedeli, ali bi se lahko na podlagi lastnega vedenja, takšnega ali drugačnega miselnega kapitala, odločili stvar raziskati, če jim ni bila jasna že na začetku? Prvi komentar je lahko torej (vsaj po moje) trojno intepretiran: kot nevednost (kamor ga postavljaš ti, ko zanikaš potrebnost mojega komentarja), kot (pol)zavestno ignoranstvo (kar menim jaz) ali pa kot ludistično igrivost (kar ne meni nihče od naju, se pa zdi, da jo izkazuje komentator nad tem komentom, ne pa tisti prvi).
Hehe, vedno bolj mi je všeč ta debata.
LPR
Prevec dobra debata. Nadaljujta, nadaljujta!
P.s.
Mogoce bi za naslednjo promocijo cesarkolize lahko izbirali formo radijskih iger z nacionalke; vsekakor v vecernem terminu..po tolpi bumov? To je kr precej tko...normalno hahahah. .
Idiot pa kr na nacionalko imho!
Trolololo lololol
Živjo,
hvala za izraženo opaženo, Monika. Čutim se dolžan ti napisati nekaj v razlago slišanega oz. neslišanega. Žal mi je, da si poslušala arhivirano gradivo nočnega početja, saj to ni ista zvočna slika kot je bila v etru in ravno tako tudi ne na tranzistorjih tistikrat. Ko delam eter se referiram na zvočno sliko "po oddajniku" - torej tisto, ki jo sliši sledilec, ki je realnočasovno prisoten na frekvencah in ne ono drugo, ki je "pred oddajnikom" - to je pa ta, ki jo je moč slišati na vrhu te strani in si jo poslušala sama ter se je da sliši tudi skozi stream. Obe sliki se razlikujeta v razmerju glas - zvok (ki ga definira naša Omnia) in ta arhivski posnetek v tem oziru ni odsev realnega stanja v etru, na 89,3 tiste noči.
Sori za izbor same glasbe, a navodilo, ki sem ga prejel je bilo skopljeno, zvenelo je: "Naj bo turobno." Tehnik stežka opravlja delo scenarista, režiserja, glasbenega opremljevalca in tehnika hkrati, če ni seznanjen s prvotno idejo ali nima pred sabo natančnega stezosleda, glasbene opreme, hrane in pijače za obdobje 5ih ur, sploh pa ne tako, da bi bilo vsem naročevalcem všeč. Klara in fantje so ostali celih pet ur poglobljeni, zato verjamem, da jim je ambient globoko ustrezal.
So tu še neke neslutene dimenzije zakajev in kakojev so rezultati taki kot so, a naj le te ostanejo skrivne.
Še enkrat hvala in še na mnogokrat.
Komentiraj