Tudi vodo hočejo in se že dlje časa naprezajo

Pred bližajočimi se volitvami v Evropski parlament so se že začele pojavljati projekcije rezultatov na podlagi javnomnenjskih anket. Ena prvih, narejena s strani PollWatcha, napoveduje tesno zmago evropskih socialistov, ki naj bi si v 751-članskem parlamentu pridobili slabih 20 poslanskih sedežev prednosti pred trenutno dominantno Evropsko ljudsko stranko. Po ugotovitvah raziskave se relativno veliko glasov, skoraj 30 odstotkov, obeta tudi strankam s kritičnimi stališči do Evropske unije ali pa celo takim, ki povezavi odkrito nasprotujejo. Pričakovan procentualni dvig evropskih levičarjev v parlamentu gre v prvi vrsti pripisati manjši podpori zmernodesničarski Evropski ljudski stranki na račun malo manj zmernih desničarskih strankarskih frakcij. Avtorji raziskave se lahko pohvalijo z 90-odstotno uspešnostjo svojih napovedi pred petimi leti. Do samih volitev so sicer še dobri trije meseci, evropski politiki pa se ukvarjajo predvsem s tem, kako na volišča privabiti čim več volivcev, za katere je značilna precejšnja brezbrižnost do izbire svojih predstavnikov v Evropskem parlamentu.

Evropski parlament se je odzval na hudo eskalacijo nasilnih obračunavanj med protestniki in vladnimi silami, ki so ta teden izbruhnila v Ukrajini. Evroposlanci so zunanje ministre povezave pozvali k uvedbi sankcij zoper visoke uradnike ukrajinske vlade, ki naj bi bili odgovorni za prelivanje krvi. Predsednik odbora za zunanje zadeve Elmar Brok je poudaril, da ne gre za sankcije zoper ukrajinski narod, pač pa zgolj zoper tiste, ki nočejo pristati na razreševanje nesoglasij s pogajanji med nasprotnima stranema.

Zunanji ministri Evropske unije so se včeraj odzvali na pozive evroposlancev in res uvedli sankcije, a niso obelodanili seznama tistih ukrajinskih uradnikov, ki so jim sankcije namenjene. Gre za prepovedi potovanj in zamrznitev sredstev za 20 oseb, po vsej verjetnosti iz samega vrha aktualne oblasti pod vodstvom predsednika Viktorja Janukoviča. Združene države Amerike so podoben ukrep sprejele že dan prej, po besedah britanskega zunanjega ministra Williama Hagua pa naj bi za učinkovito izvedbo sankcij prišlo tudi do čezatlantskega sodelovanja.

Medtem so se poljski, nemški in francoski zunanji ministri - Radek Sikorski, Laurent Fabius in Frank-Walter Steinmaier -   včeraj zvečer vrnili v Kijev. V vlogi mediatorja med vladno stranjo in opozicijo skušajo doseči kompromis, ki bi pripeljal do oblikovanja prehodne vlade, ustavnih sprememb in predčasnih volitev.

Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve ter za pravosodje in notranje zadeve sta včeraj potrdila zakonodajni predlog Evropske komisije v boju proti pranju denarja. Morda še pomembnejši pa je njihov dodatni predlog, ki predvideva vzpostavitev javnega registra lastnikov podjetij in drugih gospodarskih dejavnosti. Omenjeni predlog naj bi zadal velik udarec predvsem poskusom davčnih utaj preko slamnatih podjetij in različnih skladov. Kot takega so ga pozdravile tudi številne nevladne skupine in organizacije, ki se zavzemajo za transparentnost poslovnih dejavnosti in javnih funkcionarjev. Evroposlanci so si proračunske izgube zaradi utaj davkov zamislili zajeziti z javno dostopnimi in medsebojno povezanimi registri dejanskih lastnikov podjetij.

Nekaj o pozitivnih učinkih morebitne uvedbe tovrstnih javnih registrov nam bo povedala Nienke Palstra, sodelavka Transparency International za Evropsko unijo.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

V ponedeljek so se predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta srečali z aktivisti vseevropske civilne iniciative, ki se, kot pove že njen naziv Right2Water, zavzema za zagotovljen dostop do pitne vode in sanitarne oskrbe. Iniciativa je evro funkcionarjem predala dobrih milijon osemsto tisoč podpisov, ki jih je zbrala v državah Evropske unije in je tako prva uspešno izvedena tovrstna državljanska akcija, predvidena s strani lizbonske pogodbe. Evropska zakonodajna in izvršna oblast naj bi s to institucijo postala bolj dostopna oziroma odzivna za pobude državljanov, saj so se nanje dolžni odzvati. Akcija Right2Water se v prvi vrsti zavzema za obvezo evropskih voditeljev, da področja vodnih virov ne bodo podvrgli tržnim in liberalizacijskim silnicam. Je nekakšna konkretizacija očitkov Evropski komisiji, da skozi stranska vrata uvaja privatizacijo tega področja, ki bi moralo biti dostopno in zagotovljeno vsem.

Nadaljujemo s trkanjem po prsih. Evropska centralna banka je namreč včeraj izdala letno poročilo o poslovnih rezultatih za leto 2013. Kljub nekoliko manjšim prihodkom v primerjavi z letom 2012 je čisti dobiček v lanskem letu narasel na 1,44 milijarde evrov. Šef ECB Mario Draghi je izjavil, navajamo: “Finančni rezultat za leto 2013 odraža naravnanost denarne politike kot tudi našo zavezanost k učinkoviti rabi virov.” Konec navedka. Velik del čistega dobička pa tvori zaslužek Evropske centralne banke na račun grškega javnega dolga. Kar 437 milijonov evrov celotnega dobička namreč tvori obrestni priliv na račun banke iz deleža grških državnih obveznic, ki jih ima Evropska centralna banka.

Nekaj besed namenimo še polju domačega ustanavljanja političnih blokov za skupen nastop na evropskih volitvah, ki bodo potekale od 22. do 25. maja. V ponedeljek so volilno koalicijo za skupen nastop na volitvah v Evropski parlament pod imenom Združena levica napovedale zunajparlamentarni stranki Demokratična stranka dela in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije ter na novo vznikla stranka Iniciativa za demmokratični socializem. Luka Mesec, koordinator IDS, je na novinarski konferenci pojasnil, da jim je skupno zavzemanje, da se neoliberalni Evropi brez ovinkarjenja ponudi alternativo, in sicer socialistično Evropo. Mesec je še poudaril, da si prizadevajo za pet programskih točk, in sicer konec varčevalnih ukrepov, razrešitev dolžniške krize, gospodarsko obnovo Evrope, demokratizacijo evropskih institucij ter zeleni preboj. Med drugim je še dodal, da so izrazito evroskeptična skupina, ki se zavzema ali za temeljito preobrazbo Evropske unije ali za izstop iz nje.

Nekaj podobnega, a le, ko govorimo o združevanju, se odvija tudi na desnem političnem polu. O skupnem nastopu na volitvah razmišljata desni stranki Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, Ivan Oman se je za podporo morebitnemu skupnemu nastopu odločil, ker bi sodelovanje teh dveh strank s krščanskimi vrednotami pomenilo novo upanje za Slovenijo. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak pa je dejala, da je Slovenska ljudska stranka, ki doslej ni imela evropskega poslanca, izrazila željo, da bi na evropske volitve šli skupaj. Novakova je prepričana, da bi skupaj dosegli zelo dober rezultat. Ta napoved pa je, kot veste, povzročila jezo pri Slovenski demokratski stranki oziroma predvsem pri Janezu Janši.

Projekt podpira Evropski parlament