Meje našega jezika so meje našega sveta

Tokratni Zeitgeist je prek lingvistično-analitičnega pristopa odkrival arhetipe, s katerimi se žene in ženske spoprijemamo na vsakodnevni bazi, vse dni v letu in ne samo na dan žena. Za začetek smo preverili, komu se ta praznik poklanja. Ženam, kakopak. A kdo je žena?

Dela smo se lotili karseda pragmatično - odprli smo Slovar slovenskega knjižnega jezika in prebrali: 

"žêna  -e tudi -é ž, rod. mn. žên in žená (é) 1. poročena ženska v odnosu do svojega moža: ima ženo in dva otroka; izgubiti, zapustiti ženo; skrbeti za ženo; prišel je z ženo; bila mu je dobra žena / postala sta mož in žena poročila sta se; dati komu hčer za ženo privoliti v njeno poroko s kom; za ženo ima Korošico njegova žena je Korošica; vzel jo je za ženo oženil, poročil se je z njo 2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša: ta žena je njena mati; plemenita kmečkažena; usmiljene žene so poskrbele zanje."

V dvomu o zastarelosti besedne zveze dan žena smo se sprehodili po slovarju še malce navzdol, k bolj obči in duhu modernega časa primerni besedi - ženska - ki je razložena takole:

" žénska  -e ž (ẹ́) oseba ženskega spola, navadno dorasla: prišla je neka ženska; majhna, mlada, modrooka, temnolasa, vitka ženska; mirna, prijazna, prijetna ženska; noseča, poročena ženska; ženska srednjih let; čustvovanje ženske matere; razlike med moškim in žensko / frizer za ženske // oseba ženskega spola kot nosilka značilnih telesnih lastnosti: kar v nekaj mesecih se je iz dekleta razvila v žensko; ekspr. njuna hči je že cela, prava ženska // ekspr.oseba ženskega spola kot nosilka značilnih duševnih lastnosti: ga bo že preprosila, saj je ženska; v njej je premalo ženske, da bi to razumela / ženska je ženska / v njej se je začela prebujati ženska ženskost ● nar. ne vem, če je mojaženska že doma žena; žarg. ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska tvoje dekle; tvoja žena; publ. iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu v oglasih gospodinjsko pomočnico; ekspr. fatalna ženska ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; knjiž. javna ženska prostitutka; ženska je kakor aprilsko vreme njeno razpoloženje je zelo spremenljivo; ekspr. kjer vrag ne zmore, ženska pripomore ženska zlasti s svojo zvitostjo dosti doseže."

Če sintetiziramo in obnovimo. Ženska je, nanašajoč na SSKJ:  oseba ženskega spola, lastnica značilnih telesnih in duševnih značilnosti, ki v odnosu do moških nastopa v vlogi dekleta in žene. Omenja se še njena funkcija gospodinjske pomočnice, fatalne ženske in seveda prostitutke. Sestavek gesla ženska pa se končuje s kratko omembo zvitosti tega bitja. A o zvitosti, starogrški metis, kdaj drugič. 

Ker so nas razlage Slovarja slovenskega knjižnega jezika prej naježile in zadušile kot potešile, smo na pogovor o spolnih in seksualnih identitetah povabili Sólveig Rós, queer aktivistko iz Islandije. S Sólveig sva se o pomenu termina QUEER, njegovi zgodovini, vsebinskemu zasuku in aktualni uporabi, v angleščini pogovarjala Jatun in Sanja. 

V razgovoru zvemo, da je beseda queer pridobila današnji družbenokritični pomen šele leta 1990 z osvobodilnim gibanjem Queer Nation, ki se bori proti vsem oblikam homofobičnega nasilja. Gibanje se je začelo v New Yorku in se nato razširilo širom sveta. Več o tem, zakaj je kratica LGBT podobno dualistična in izključujoča kot heteronormativnost in katere seksualne, numerične in perspektivne preobrate odpira raba termina queer, zveste v posnetku oddaje. Za pojasnila morebitnih nepoznanih besed pa vas vabimo k uporabi Queer slovarja - tukaj.

Za zaključek smo opravili še skok na spletno stran Festivala Rdeče Zore, kjer smo zvedli da je festival ime Rdeče Zore prevzel po, citiramo: »Iznajdljivem otroku ulice; revni junakinji iz romana Die rote Zora und ihre Bande. V njem rdečelasa deklica Zora skupaj z drugimi v vojni osirotelimi otroci zasede zapuščeno graščino nad hrvaškim mestecem Senj v prepričanju, da posest ne pripada lastnikom, temveč tistim, ki jo potrebujejo in uporabljajo.« Primer materializacije od samorastnikov zasedene posesti je tudi beseda queer, katere uporaba je smotrna, tako smatramo, za vse, ki skušajo utelešati performativno-kritično obliko življenja. Zakaj?

Glavna strategija postfordističnega kapitalizma tiči prav v prilaščanju življenja. To se vrši prek rahločutnega, a vztrajnega, sistemskega umeščanja medčloveških odnosov in imaginarijev vsakega posameznika v kapitalistični produkcijski sistem. Ravno zato, ker skuša sodobni kapitalizem poustvarjati kapital tudi iz človeških naravnih sposobnosti jezikovnega izražanje in njegovih naravnih potreb po družabnosti, je treba podpreti in podpirati vsako alternativno udejstvovanje drugačnosti. Začenši v jeziku in, zakaj ne, morda tudi z jezikom.

Queer teorija je opravila izjemen debordovski preobrat s tem, ko je slabšalnici queer spodrezala temelje in besedo spremenila v novo polje identifikacije, ki se bori proti seksualnemu in tudi širše gledanemu zatiranju. 

Zeitgeist je pripravila Jatun.