Shackleton
Channel Zero, 7. 2. 2013
Zadnje mesece - natančneje od začetka tekoče klubske sezone - gostovanje vodilnih imen na področju elektronske glasbe v domačih logih ni več redkost. Ob teh priložnostih so vse oči uprte v dogodek in ustvarjalca, bolj stroge so kot ponavadi, kajpak, in zato je potrebno kritični pogled prilagoditi tovrstnemu splošnemu vzdušju. Ob tem ne smemo zapasti v brezobzirno kritičarstvo, temveč se moramo obregniti ob tisto, kar je na prvi pogled očitno in ravno zaradi tega ne povsem jasno opazno. A k temu se vrnemo malo kasneje.
Shackleton že od leta 2004, ko je pri Mordant Music izdal prvenski EP Stalker, s svojo specifičnostjo kroji evropsko, nemara tudi svetovno elektronsko bass sceno. Zapuščina Muslimgauza pronica iz številnih por njegove glasbe, hipnotičnost neskončnih ponavljanj in mojstrska poigravanja z značilnimi loopi ter afriškimi in drugimi etno motivi pa so elementi, ki v obiskovalcu Shackletonovega nastopa vzbudijo zelo visoka pričakovanja. Če smo povsem odkriti, se je pričakovalo nepozabno klubsko izkušnjo.
V drugi polovici Octexovega uvodnega live seta, ki ga je izpeljal brezhibno in poskrbel za, dogodku primerno, temačno vzdušje, je bila Metelkovska klet že polna. Odlično razpoložena publika ni mogla skriti navdušenja, ko je Otočan prevzel taktirko in po nekajminutnem umirjenem uvodu začel s stopnjevanjem intenzitete svojega seta. Vešče tkanje številnih motivov iz njegovih kompozicij v celoto in spretno prepletanje harmonij je publiko dvigalo in spuščalo. Po približno 30 minutah je Shackleton ujel drive, v katerem je vztrajal do konca seta. In tu se je razkrila kočljivost celotnega večera.
Shackletonova glasba ima namreč dva obraza: lahko jo poslušamo kot izjemno subtilno in večplastno ter z vsakim poslušanjem razkrivamo njene nove dimenzije. Po drugi strani pa si lahko s plesanjem na divje neukročenosti perkusivnih čarovnij zlahka pridelamo tudi kakšen musklfibr. Vendar je tako za prvo kot drugo potreben brezhiben zvočni sistem. Nič ne bi bilo narobe tudi, če bi Shackletonov živi nastop dopolnjevala tudi vizualna komponenta; nobenega od teh dveh nujnih pogojev za pravo doživetje Shackletonove večplastnosti klub Channel Zero žal ne premore. Oziroma vsaj včeraj ni premogel. Škoda.
Morda je to tudi razlog, zakaj se je britanski producent odločil za - milo rečeno - razpaljotko. Morda je sklepal, da je bolje, če poseže po hitrejših ritmih in pogreje plesišče, kot če bi ga skušal hipnotizirati s subtilnejšim setom. In res - občinstvo je bilo razpaljeno, marsikdo je celo zašvical. Vendar so občutljivejša ušesa ostala nepotešena in domov odšla rahlo razočarana. A da ne bo pomote, Shackleton se je izkazal kot odličen in vešč obvladovalec svojih mašin z izostrenim in prefinjenim občutkom za ustvarjanje sonične atmosfere.
K sreči je podpisana britanskega velikana elektronike slišala že na odličnem zvočnem sistemu, kjer mu je s svojim setom uspelo celo dodobra izprazniti plesišče in rasturačine željne poslati na temu primerne floore. Če bi bila to njena prva izkušnja Shackletonovega živega nastopa, bi bila namreč zelo žalostna. V prihodnje seveda pozdravljamo gostovanja velikih imen, vendar še bolj pozdravljamo dejstvo, da se tudi bolje premisli o iskanju temu primernega kraja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Meni pa se je kljub temu da bi rajši poslušal bolj zatripane zadeve, kakršne jih poznam iz studijskih posnetkov zdelo v redu da je zastavil bolj for the floor. Publika je bila enostavno preokorna in premalo nacentrirana za kaj kompleksnejšega. Izbira kluba se mi zdi kljub gužvi zelo ok. Vsekakor je Metelkova bolj ustrezna kot klavstrofobični k4. Sound bi seveda lahko bil boljši in to je pomembno a ne ključno. Sploh ne tako švoh,jaz sem pogrešal predvsem več voluma.
^^mislim, da je vprašanje sounda tukaj kljub vsemu ključno, kot pravi recenzentka. z vsakim dodanim volumnom pa bi bilo le še slabše.
Dodatni volumen bi bil dobrodošel predvsem da preglasi precej prehrupno in slabo skoncentrirano publiko (preveč alkohola in premalo kemije? Verjetno). Če bi se s tem sound še mal poslabšal pa tud ne bi bila prevelika škoda, it's only rock'n'roll.
... only it's not rock'n'roll, innit
jah, zvok je bil obupen, folk ma pa itak razpon pozornosti primerljiv z repo... kr mal s strahom se bomo odpravili v Maribor naslednji teden.
Oh ja, slaba koncentracija publike in oduren zvok je stalnica naših koncertnih in klubskih prizorišč... Seveda obstaja par izjem, a je vseeno ch0 brez dvoma najbolj neprimeren plac za tovrstne glasbene cukre in res ne vem komu od organizatorjev je to uspelo pozabit...
Shackletona dat v Ch0 je nespoštljivo tako do ustvarjalca kot do publike. Rožic se pač ne gre vohat z gas masko...to je bil tudi razlog da se koncerta nisem udeležil.
Kar se kapacitete kluba tiče je bil ta povsem primeren glede na obisk tu v naših koncih. Organizator dogodka je bil Kino Šiška ... za cca 200 ljudi se jim ga tam ni splačalo delat nikakor, spodaj ne bi funkcioniralo, K4 je bil zaseden, itd ... v berlinskem Berghainu, kjer sem ga videl teden dni prej ni sukal v bistveno večjem placu, a na bistveno boljšem sound systemu, hkrati pa mu je prostorsko zvok pedenal še Robert Henke ... je pa res, da bi lahko poskrbeli še za dodatno ojačitev sound systema, a to so zopet finance in zmogljivost pripeljat tak dogodek nato finančno skoz ... po drugi strani pa morda veste, a je bilo gospodu Shackletonu tehnična zmogljivost kluba v redu ... nenazadnje pošlje rajder in v njem zahteva ustrezno opremo, info o zmogljivostih placa pa tud dobi ...
Ja res je groza da se take zadeve pedenajo v tako zanikrnem placu kot je Channel Zero. Kakšna nespoštlijivost do izvajalca in publike! Le kaj si je model mislil o nas ? Pa še brez vizualne komponente je moral nastopati. Drugič naj ga Shackleton in podobni mezgajo v sklopu Cankarjevih torkov ali v Španskih borcih za sound naj poskrbi pa Miha Kralj ne pa neki anonimusi.
Droljc je pač še en militantni anti-kadilec, ki se ob misli na lastno neudobje očitno z relativno lahkoto odpove obisku še tako velikega ustvarjalca. It does put things in perspective... sploh, ko se že na veliko opleta z izrazom nespoštljivost. :)
Mene tudi frustrira, da v nekaterih klubih ne morem kadit, pa mi zaenkrat to še ni preprečilo obiska nekega nezakajenega kluba, da si ogledam nekega spoštovanja vrednega glasbenika, čeprav mi taki prostori niso a priori prijetni. Da bi pa zaradi narave stvari v tem ali onem klubu, ki meni ne ustrezajo, ozmerjala koga, da je nespoštljiv, bi bilo pa izjemno nespoštljivo... Ampak taki pač smo, ne?
S spoštovanjem ;), P
jooooooj, jebo vas kadilci/nekadilci! Mislim sem, očitno zmotno, da je samoumevno, glede na debato nad mano, de se moj komentar nanaša na ZVOK in nikakor ne na zakajenost prostora. Tisto o vohanju rož skozi gas masko pa je vsaj v naših koncih znana metafora, ki se sicer uporablja za opis seksanja s kondomom...
@LukaZ: Kakšen sound je v nekem placu se žal ne da napisat na rajder, ker ne obstaja nekih parametrov, s katerimi bi se ocenjevalo primernost nekega prostora/ozvočenja (tako kot imaš nevem, pri hotelu število zvezdic). Nemci sicer majo en parameter, ki se mu reče deutlichkeit (definicija), ampak se, kolikor je meni znano, ne uporablja izven raziskovalnih krogov, poleg tega pa tudi zajema premalo faktorjev, da bi ga lahko uporabljali kot nek resen kriterij za določanje kvalitete nekega zvočnega sistema/prostora. In meni osebno je zvok v Ch0 totalno neprimeren za muziko tipa Shackleton. Tko da tiste zahteve, ki jih na rajder napiše Shakleton, so verjetno le varovalka, da ga ne bi dali na kak mini sistemčič.
Tud na trensih v Ch0 je vedno bog pomagej sound, ampak trens je vsaj tolk rock n roll, da še prođe če si pod gasom. Je pa vsekakor dobro, da je to opazil tudi Shackleton, in kakor sem razbral iz recenzije, postregel z bolj rock n roll nastopom.
@tadej droljc valjda je to jasn, lahko pa z zahtevami v rajderju in ustrezno opremo tega vsaj izboljša ... nekateri ne jebejo in hočjo to in ono, drugim je mal bolj vseeno ... sicer pa sem v preteklosti bil na koncertih v CH 0, kjer je čisto dostojno pokalo ... ... ampak ja, blo je kot je blo in Shackleton je prilagodil svoj set, ne po mojem okusu sicer ampak vse skupaj ni blo švoh ...
Problem je v tem, da v povprečni sobi (pravokotne stene in brez akustičnega tretmaja), glasnosti različnih frekvenc nihajo tudi do +-30db (zato ker soba deluje kot neke vrste comb filter - vsaka problematična frekvenca ima še pripadajoče, prav tako problematične, harmonike). Drugi problem, in to je največji problem, pa je v tem, da je to omenjeno porušeno frekvenčno razmerje v vsaki točki prostora drugačno, zato tega ne more popravit noben tonski tehnik, niti ozvočenje pri tem ne igra nobene vloge. Če imaš super ozvočenje, ga lahko še občuduješ pri nizkih jakostih. Ko pa stvar postane enkrat glasna, se pa razmerje med hribčki in dolinami v frekvenčnem spektru le še veča in dobro ozvočenje ne pomaga več. Lahko se sound sicer spedena za nek "sweet spot" v prostoru, ampak nikakor pa ne za večinski delež prostora.
Me pa čist iz firbca zanima, če kaki glasbeniki zahtevajo tud vrsto/firmo zvočnikov?
Men osebno zvok v Ch0 še nikoli ni bil všeč. Včasih se da sicer najti kak "sweet spot", kjer je zvok še znosen, kaj več pa men osebno Ch0 ne ponuja. Bi blo treba mal na akustiki naredit
@ Droljc... Prav imaš, popolnoma me je zmedla "vaša" terminologija in sem kaj (pre)hitro sklepala na kontekst rečenega; da je kajenje problem, mi je pač marsikdaj predočeno. Tako sem ti dolžna opravičilo.
Želim vam veselo popotovanje v iskanju prostora s perfektnim zvokom in nato čim več dogodkov v njem. Jaz ne grem z vami, prerada zavoljo kakega doživetja pristajam na kompromise.
lp, P
Komentiraj