OFF hekanja v avtomobile

Iz Združenih držav Amerike poročajo o nenavadnem hekerskem vdoru. Tamkajšnji varnostni raziskovalci so izvedli test, kako varni so elektronski sistemi v današnjih sodobnih avtomobilih, in pri tem uspeli zgolj preko avtomobilske internetne povezave vdreti v ključne elektronske sisteme enega izmed Jeepovih novejših modelov. Vdor je hekerjem poleg nadzora nad info-zabavnim sistemom omogočil tudi manipuliranje z zavorami in motorjem vozila.

O podobnem razkritju varnostnih pomanjkljivosti poročajo tudi iz Velike Britanije, kjer je specializirano podjetje NCC iz Manchestra uspelo izvesti podoben vdor z digitalnimi radijskimi signali. V podjetju po poročanju britanskega BBC zagotavljajo, da so z omenjeno tehniko uspeli doseči podobne rezultate kot ameriški kolegi, le da lahko s svojo tehniko dosežejo veliko več potencialnih tarč.

Ostajamo v ZDA. V tamkajšnji zvezni državi Teksas policijsko nasilje dobiva nove dimenzije. Ogorčenje javnosti sproža posnetek aretacije 28-letne Sandre Bland med rutinskim policijskim pregledom. Bland je le nekaj dni po aretaciji v zaporu storila samomor. Po uradni razlagi se je sprva upirala ukazom policista in ga nato tudi brcnila, česar pa policijska kamera ni uspela posneti. Za podkrepitev policijske plati zgodbe je Teksaški odbor za javno varnost po incidentu v javnosti objavil slabo uro dolg posnetek aretacije.

Kmalu po uradni objavi video materiala so številni gledalci opazili nepravilnosti, ki po besedah nekaterih strokovnjakov nakazujejo na manipuliranje z videoposnetkom. Odbor za javno varnost je kmalu zatem v javnost poslal nov, prečiščen videoposnetek in se opravičil za prvotno verzijo, saj naj bi pri snemanju prišlo do tehničnih težav. Incident že preiskujejo tudi tožilci.

Skočimo še na Karibe. Jamajka je na sinočnji nogometni tekmi porazila ekipo iz Združenih držav Amerike z rezultatom 2 proti 1. ZDA so bile prvič v 12 letih poražene v severnoameriškem pokalu Golden cup. Gre za drugo nogometno zmago Jamajke proti ZDA v zgodovini. Rezultat pomeni tudi, da bo Jamajka prva karibska država, ki se bo potegovala na svetovnem nogometnem prvenstvu.

Sedaj pa pojdimo na južno poloblo. V Boliviji so se v prestolnici La Paz spopadli policisti in stavkajoči rudarji. Med incidentom so policisti uporabili solzivec, rudarji pa dinamit. Rudarska stavka traja od včeraj, ko so rudarski sindikalni predstavniki in vladni pogajalci prekinili medsebojna pogajanja. Rudarji od vlade Eva Moralesa, dolgoletnega socialističnega predsednika, zahtevajo povišanje izdatkov za javne storitve ter infrastrukturo v naslednjem 26-letnem razvojnem načrtu te države. Od države med drugim zahtevajo gradnjo nove bolnišnice ter mednarodnega letališča. Rudarji prihajajo iz revne pokrajine Potosi, ki živi od izkoriščanja tamkajšnjih rudnih bogastev, predvsem srebra.  

V Jemnu so vladne sile uspele zavzeti še zadnjo večjo utrdbo uporniških Hutijev, pristaniško mesto Aden. V pouličnih bojih so iz rok upornikov iztrgali nekdanjo predsedniško palačo, kjer so se zabarikadirali Hutiji. Ofenziva v mestu Aden je ponoven zagon dobila včeraj, ko je na tamkajšnjem letališču pristalo letalo vojske Savdske Arabije z vojaško opremo. Uspešnost vojaške operacije pripisujejo predvsem borcem Popularnega upora, znane protihutijske milice.

Pojdimo še v Evropo. V Švici zaradi vročine tamkajšnjim kmetom v kantonu Vaud pri napajanju njihove živine pomaga vojska. Slednja s svojimi vojaškimi helikopterji na odročne gorske kmetije dostavlja vodo, saj je julijska suša izsušila vsa napajališča živine. Okoli 60 vojakov bo kmetom pomagalo postaviti zasilne zbiralnike vode. Podobno operacijo je švicarska vojska izvedla leta 2003.

Grški parlament je v zgodnjih jutranjih urah po celonočni razpravi potrdil drugi predlog svežnja strukturnih ukrepov, ki jih od Grčije zahtevajo evropske institucije. Med ponočevanjem poslancev je pred parlamentom proti novim ukrepom demonstriralo več tisoč protestnikov. Ukrepe je podprlo 230 poslancev, 63 jih je bilo proti, 5 pa vzdržanih. Za predloge je tokrat glasovala tudi večina poslancev vladajoče Sirize. Spomnimo: prvi predlog veliko bolj varčevalnih ukrepov je bil prejšnji teden v grškem parlamentu zavrnjen.

Nove reforme predvidevajo bolj strukturno kot varčevalno naravnane ukrepe. Grčija bo posodobila delovanje svojega pravnega sistema, zavarovala bo vse varčevalce z deviznimi vlogami pod 100.000 €, uvedli bodo tudi poseben mehanizem, ki bo onemogočal reševanje zasebnih bank z javnimi sredstvi. Sprejemanje ostalih ukrepov, ki predvidevajo predvsem povečevanje davčnih obremenitev, so prestavili v mesec avgust.

Finančne zagate rešujejo tudi na Kitajskem. Kitajska bo zgolj v svojo pekinško borzo vložila več kot 5 bilijonov juanov, kar preračunano znaša dobrih 800 milijard ameriških dolarjev. To je 100 milijonov več, kot je znašala izredna državna pomoč leta 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, znesek pa predstavlja okoli 10 odstotkov lanskoletnega kitajskega BDP. Kitajska s tem ukrepom poskuša zaustaviti padanje borznih cen kitajskih podjetij. Kot smo že poročali, so pretekli teden na večjih kitajskih borzah v manj kot dnevu tečaji največjih kitajskih podjetij padli za 6 odstotkov, z borze pa se je umaknila polovica vseh podjetij. Regulatorji trga z vrednostnimi papirji so zato uvedli trimesečni moratorij na prodajo deležev v podjetjih.

Komisija Državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je danes sklicala nujno zaprto sejo komisije. Na edini točki dnevnega reda bodo obravnavali aktualne varnostne dogodke in upoštevanje varnostnega protokola. Kaj to pomeni, smo želeli poizvedeti od predsednika komisije Branka Grimsa, ki ni želel dati nobenih izjav do zaključka seje. Po njegovih besedah naj bi obravnavali tematike, sila pomembne za naš nacionalni interes. Pri tem lahko zgolj špekuliramo, ali je seja kakorkoli povezana z včerajšnjimi razkritji prisluhov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sokolcem in slovensko agentko Simono Drenik. Sokolec je danes tudi odstopil z mesta člana arbitražnega sodišča.

Konfederacija Sindikatov Slovenije PERGAM je danes organizirala novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na nerešene težave v slovenskem zdravstvu. Zakaj so se odločili za sklic novinarske konference, nam je pojasnil generalni sekretar Jakob Počivalšek:

Izjava dostopna v prispevku

Slovenski zdravstveni sistem je soočen s številnimi izzivi in težavami. Kje vidijo največje probleme slovenskega zdravstvenega sistema, nadalje pojasni Počivalšek:

Izjava dostopna v prispevku