JEAN-LUC GUIONNET - solo recital za cerkvene orgle

Cerkev sv. Jakoba, 12. 8. 2015

Jean-Luc Guionnet nas je s povabilom KUD Mreža v Ljubljani obiskal že tretjič. Čeprav za domačo publiko še relativno neznana sila v eksperimentalnem svetu glasbe, je na koncert tokrat privabil kar spoštljivo število radovednežev, ki so se prišli zapeljati zvočnim zmogljivostim orgel.
                        
Po kratkem formalnem uvodu je v baročni cerkvi sv. Jakoba Guionnet pričel svoj performans, ki ga je izvajal na balkonu za hrbtom poslušalcev. Pozicija nastopajočega je takoj razbremenila kakršen koli možen poudarek na vizualnem delu nastopa in v ospredje absolutno potisnila slušno izkušnjo, ki sicer ni dajala občutka, da prihaja od zadaj, za kar lahko zasluge verjetno pripišemo notranji akustiki zgradbe. Prostor je zvok pravzaprav dihal iz vseh smeri, brez odmeva, le z obilico sipkega in mehkega odzvena. In čeprav je bil prostor okrašen, primerno za baročno župnijsko cerkev, je pritisk Guionnetjeve alkimije pozorno ogledovanje prostora precej otežil. Med nizkofrekvenčnim rohnenjem in ostro visokim piskom, katerih se je Guionnet rad posluževal, je hitro postalo težko ohranjati lucidnost.
                                              
Nastopajoči, sicer multiinštrumentalist, se koncerta ni lotil v konvencionalnem glasbenem smislu, ni se namreč lotil igrati nagovarjajočih zaporedij tonov znotraj nekih določenih časovnih okvirjev. Prej kot to je bil koncert odprti eksperiment, česa so te dotične orgle in prostor sposobni. Guionnet se je tekom koncerta na orglah sprehajal po številnih točkah surovih resonanc, ki jih je nato združeval ali jih puščal usahniti v prostoru, nemalokrat z dramatičnim efektom. Nekje čez polovico nastopa mu je tudi uspelo nekaj, kar se je slišalo kot resoniranje določenih predelov, če ne kar celotne dvorane. Nikoli pa ni slike zasičil z nedefiniranim hrupom. Ohranjal je dinamiko in pustil orglam zveneti tako, da je bilo zanemarjenih kar se da najmanj njenih zvočnih kvalitet.

Jean-Luc Guionnet se poleg ustvarjanja v raznih sodobnih jazz kolektivih med drugim ukvarja tudi s produkcijo filmske glasbe, vplive česar je bilo lahko slišati tudi pri včerajšnjem nastopu. Splošno vzdušje bi lahko padlo v kontekst sapojemajočih trenutkov iz kultnih znanstvenofantastičnih filmov in morda bi preko teh vzporednic lahko bližje opisali doživetje nastopa. Tako kot pri kvalitetnejši znanstveni fantastiki je bilo pri tem nastopu občutiti fascinacijo in napetost ob zrenju v prostran nov svet, ki kar čaka, da ga nekdo popiše, definira in razume. Vse to seveda le v kolikor je poslušalec lahko ohranjal pozornost na podrobnosti v zvoku, kajti pod magnitudo atmosferičnosti se je marsikdo od poslušalcev večkrat znašel v stanju polbudnosti.
                
Ob koncu nastopa je trajalo kar nekaj sekund, da je množica spet prišla h sebi in Guionnetu dodelila še rahlo zasanjan, a odločen aplavz. Improvizator je sicer znan po tem, da rad išče specifični karakter posameznih orgel, tudi ob prvem srečanju, kar zna biti včasih nehvaležen pristop, a se je za orglami cerkve sv. Jakoba znašel že tretjič in je imel tako priložnost svoje zvočne raziskave detajlneje rafinirati. Nekaj, kar lahko upamo, da bomo imeli priložnost poslušati tudi v prihodnjih letih.