Militarizacija študentskih funkcionarjev

MILITARIZACIJA ŠTUDENTSKIH FUNKCIONARJEV

Študentski poslanci so se ponovno sestali na 19. redni seji. Za razliko od dosedanjih srečanj, je bilo tokratno znatno bolj vsebinske narave. Debata med prisotnimi se je nekajkrat precej razplamtela, saj so na tokratnem dnevnem redu pristala politično občutljiva aktualna vprašanja, ki poskrbijo, da se med današnjimi državotvornimi domoljubi in izdajalskimi petokolonaši mnogokrat krešejo iskre. Seja je za nameček postregla z bizarnimi proceduralnimi zapleti in institucionalnimi praksami Študentske organizacije univerze v Ljubljani.

Pojdimo lepo po vrsti. Poslanci so se na 19. redni seji seznanili z dvomesečnimi poročili administracije. Slednja ni počela nič vznemirljivega, saj glavnino dejavnosti še vedno predstavlja selitev v nove, napol dokončane prostore tako zvanega Kampusa. Prvič po prevzemu funkcije marca letos je dvomesečno poročilo stalne dejavnosti Tribuna poslancem osebno predstavila nova odgovorna urednica Ana Pavlič.

Suhoparnim in tehnicističnim predstavitvam delovanja administracije je sledilo bolj živahno dogajanje. Poslanci so morali potrditi nove člane Razsodišča ŠOU, ki jih je izbral mentor Razsodišča, profesor Saša Zagorc iz Pravne fakultete. Kandidati Valentina Golobič, Anita Lulič, Patricij Maček so bili sprva potrjeni. A v nadaljevanju seje je presedujoči Tilen Gorenšek prišel do neprijetnega spoznanja:

Izjava dostopna v prispevku

Po odmoru je vrh študentskih funkcionarjev vendarle odločil, da ponovnega glasovanja akti ne omogočajo, zato se je razprava pomaknila na naslednje točke dnevnega reda. ŠOU se bo aktivno vključila v referendumsko kampanjo o družinskem zakoniku, ki bo zaradi ustavno-pravno dvomljive odločitve Ustavnega sodišča potekal v predprazničnem decembrskem času. Več o pobudi je poslancem povedal Klemen Mesarec, vodja Resorja za socialo in zdravstvo:

Izjava dostopna v prispevku

Debata se je nato preusmerila na vprašanje humanitarne katastrofe, ki smo ji ob nehumanem ravnanju z begunci iz različnih bližnjevzhodnih in Afriških držav priča zadnje tedne na obmejnih območjih. Predstavnik opozicijske Študentske Iskre Jure Novak je pred sejo želel na dnevni red uvrstiti predlog, da bi ŠOU za begunsko problematiko iz svojih proračunskih rezerv nakazal 10.000 evrov ter se povezal z različnimi človekoljubnimi organizacijami. Predlog Novaka ni bil uslišan, saj do začetka seje ni uspel zbrati 10 podpisov prisotnih poslancev. Je pa podobno točko na dnevni red uvrstil predsednik ŠOU Rok Liković, ki je poslancem predlog predsedstva predstavil s sledečimi besedami:

Izjava dostopna v prispevku

Sledila je sočna razprava med poslanci. Čeprav pobuda predsednika Likovića ŠOU vpleta zgolj kot koordinatorja in posrednika zbrane pomoči, je bilo med poslanci slišati nemalo negodovanja. Nekateri so namreč prepričani, da begunci pravzaprav niso podvrženi katastrofalnim humanitarnim razmeram in da je za prišleke zadosti poskrbljeno. Morda vam celoten kontekst ter vsebino razprave najbolje orišejo sledeče besede poslanke Filozofske fakultete Marike Grubar in intermezzi poslanca Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Gašperja Hitija ter vodje Resorja za mednarodno sodelovanje Juša Dobnikarja:

Izjava dostopna v prispevku

A vrhunec večera je predstavljala pobuda skupine Povezani, da se ŠOU ogradi od, navajamo, vpletanja Radia Študent v obrambno strategijo Republike Slovenije. Študentski funkcionarji so namreč prepričani, da jih radijska postaja ni ustrezno obveščala o svojih namerah. Zato v Študentskem zboru ni bilo tehntne razprave o pobudi referenduma proti spornim spremembam Zakona o obrambi. Pobudo je predstavil poslanec Fakultete za upravo Matic Markovič:

Izjava dostopna v prispevku

Spomnimo: uredništvo Radia Študent je takoj po rokohitrskem enodnevnem izglasovanju spremembe Zakona o obrambi pričelo z zbiranjem 2500 neoverjenih podpisov. Zbiranje podpisov je bilo uspešno, kar je omogočilo da je pobuda za referendum stekla. Slednja je bila nato s sklepom Državnega zbora o protiustavnosti onemogočena, saj domnevno ogroža državno varnost, tudi prepovedan. ŠOU se od pobude uredništva Radia Študent ograjuje, saj se s smerjo delovanja zavoda več kot očitno ne strinja:

Izjava dostopna v prispevku

Tokratna seja Študenskega zbora je omogočila redko priložnost opazovanja političnega delovanja sicer samodeklarirano od politike neodvisne Študentske organizacije. ŠOU se po eni strani pridružuje kampanji nekaterih vidnejših političnih strank pri prihajajočem referendumu o družinskem zakoniku. A sočasno se organizacija ograjuje drugih pobud, ki so trenutni etablirani politiki manj po godu. Študentski funkcionarji zgroženo ugotavljajo, da Zavod Radio Študent svojo, v aktu ustanovitve zapisano avtonomnost očitno izvaja onkraj njihovega nadzora. Nad slednjim so očitno presenečeni, dejanja zavoda pa smatrajo primarno kot ogrožanje poslovnega interesa organizacije.

Celoten kontekst delovanja Študentske organizacije za nameček dodatno osvetljujejo tudi povedana stališča nekaterih poslancev do obmejne humanitarne katastrofe. Interesi študentskih funkcionarjev so več kot očitno v prvi vrsti poslovne narave, sledi pa ji politični pragmatizem, ki v zameno za status quo financiranja študentskih organizacij kroti morebitne nezaželene prakse delovanja študentske populacije.