Pred zaprtimi vrati

Pred dobrim mesecem smo poročali o finančnih rezih v mariborski Kino Udarnik, situacija pa se od takrat ni izboljšala oziroma že načenja niz neprijetnih vzročno-posledičnih povezav, ki kratijo neodvisno kulturno dogajanje v mestu Maribor. Ko so prejšnjo sredo kot vsak mesec do sedaj, tam želeli izpeljati filmski večer, kjer predvajajo najboljše filme lanskega filmskega festivala Student Cuts, so organizatorji in obiskovalci naleteli na zaprta vrata. Dogodek je odpadel in festivalska ekipa je ugotovila, da je ostala brez prostora za filmske večere in, kar je še pomembneje, za filmski festival, ki se ima zgoditi junija. Festivalska ekipa se zdaj posveča napornemu iskanju rešitve prostorske problematike, več o tem pa direktor festivala, Jaka Polutnik:

Izjava

Alternative načeloma sicer obstajajo, a finančna podhranjenost in s tem počasno umiranje Kina Udarnik je pravzaprav problem, večji od vseh vpletenih. Odsotnost primernih prostorov neodvisne kulturne produkcije in konzumpcije je boleča ne glede na lokacijo, še toliko bolj pa izstopa v drugem največjem slovenskem mestu, ki je očitno v nekaj letih od naziva Evropska prestolnica kulture že skoraj pohodil takrat ustvarjeno in takrat financirano. V iskanju možnosti izvedbe junijskega festivala je nad mestno občino razočaran tudi Polutnik:

Izjava

Žal pa mariborska kulturna problematika ni najbolj depresivna vest dneva. Še v slabšo voljo nas spravi vest, da nas je v tragični nesreči včeraj zapustil literat in sociolog Aleš Debeljak. V svoji karieri je ustvaril širok opus mednarodno cenjenih literarnih in pol-literarnih besedil raznih zvrsti, njegova odsotnost pa bo v slovenski kulturni sferi pustila veliko praznino. Njemu v čast velja v roke vzeti katero od njegovih pesniških zbirk, ki nepretenciozno reflektirajo naše bivanje in kompleksno preproste medčloveške odnose.

Filmski svet pa je danes pretresla smrt Jacquesa Rivetta, enigmatičnejšega in malce zahtevnejšega filmarja slovitega francoskega novega vala. Rivette je drzno preizkušal meje in konvencije tradicionalne filmske forme, njegov najbolj slovit izdelek pa je najbrž ''Lepe norice'' iz leta 1991, sicer ustvarjen po romanu Honoreja de Balzaca.

Morda lahko današnje kulturne novice zaključim s parafrazo slovitega eksistencialista in rečem: »Nebesa so pesniki okoli nas«.

Slabe novice vam je prinesel Jernej.