Pricurljani dokumenti odvetniške pisarne Mossack Fonseca

Nemški časopis Süddeutsche Zeitung je z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev in več kot sto ostalimi novinarskimi organizacijami eno leto preiskoval pridobljene dokumente odvetniške pisarne Mossack Fonsece s sedežem v Panami. Ti razkrivajo oziroma potrjujejo že znane teze delovanja globalnih finančnih transakcij ter vlogo davčnih oaz v pranju denarja, izogibanju davkov in korupciji. Da pricurljani dokumenti potrjujejo že znano, pojasni Nicholas Shaxson iz Tax justice network:

Izjava

Uporaba davčnih nebes je sicer prisotna že dolgo, razširitev pa je pridobila s politiko deregulacije v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja.

Izjava

Dotični dokumenti sicer razkrivajo prodajo finančnih skrivnosti raznoraznim agentom in opravljanje sumljivih finančnih transakcij, med katerimi se znajdejo tudi znane politične in mednarodne osebnosti, kot je ukrajinski predsednik Peter Porošenko, kitajski predsednik Xi Jinping ter osebnosti v bližnjem krogu ruskega predsednika Vladimirja Putina. Med 14 tisočimi bankami, odvetniškimi družbami in ostalimi posredniki, ki za stranke vzpostavljajo depozite, jih največ deluje v Hongkongu, za njim je Velika Britanija, sledita pa ji Švica ter Združene države Amerike. Kljub temu, da je treba opozoriti tudi na vlogo držav v teh dejavnostih, pa se po mnenju sogovornika v razkritih dejavnostih premalo opozarja na vlogo bank, kot sta Banca Privada d’Andorra in Deutsche bank Switzerland, ki so že bile tarča preiskav pranja denarja, ter bank, kot sta HSBC in Credit Suisse, oziroma skupno 500 bank, ki so pri dotični odvetniški pisarni skupno registrirale več kot 15 tisoč slamnatih podjetij.

Izjava

Mossack Fonseco sicer velja za enega izmed petih največjih veletrgovcev s skrivnostmi davčnih oaz na svetu. Širom sveta ima 44 izpostav, leta 2013 pa so izdale za več kot 42 milijonov dolarjev računov. Podjetje je bilo z združitvijo ustanovljeno leta 1986, eden izmed ustanoviteljev Ramon Fonseca pa je bil visoki svetovalec sedanjega panamskega  predsednika Juana Carlosa Varele.

Spomnimo, da je v času ustanovitve podjetja Panamo vodil vojaški diktator Manuel Noriega s podporo ZDA, katere interesi so bili prav tako eden izmed poglavitnih razlogov nastanka Paname, saj je administracija Theodora Roosevelta prisilila Kolumbijo k predaji province Paname. Noriega je s sodelovanjem s kriminalnim kartelom Medelin tako rekoč nacionaliziral posel pranja denarja, kar ni bilo opredeljeno kot kriminalno dejanje. Leta 1987 je nato Mossack Fonseca odprla izpostavo na Britanskih Deviških otokih, nekaj let po tem, ko je bila tam sprejeta zakonodaja, ki je omogočila odpiranje podjetij brez javnega razkritja njihovih direktorjev ter lastnikov. Njen drugi prelom se je zgodil leta 1994, ko je državi Niue na južnem Pacifiku pomagala sestaviti zakonodajo, ki državi omogoča ustanovitev offshore podjetij. V zameno pa je Mossack Fonseca dobila 20-letno pogodbo, ki je opredeljevala ekskluzivno pravico za ustanovitev offshore podjetij. Po opozarjanju in preiskavah spornih poslov v dotični državi sta leta 2001 Bank of New York in Chase Manhattan uvedli embargo na prenos dolarjev, dve leti kasneje pa so tamkajšnje državne oblasti z zavrnitvijo prošnje za podaljšanje dovoljenja za delovanje štirih podjetij, ustanovljenih s strani Mossack Fonseca, napovedale zaprtje privelegija odvetniške pisarne. To pa slednje ni zaustavilo, saj je zgolj prenesla svoje operacije na Samoo.

Omenjena odvetniška pisarna poleg ustanavljanja slamnatih podjetij prav tako ustanavlja tako imenovana starana slamnata podjetja, ki so pred prodajo tako rekoč postarana in s tem pridobijo videz podjetij s stabilnim, dolgim in neproblematičnim poslovanjem. Prav tako so antidatirali in spreminjali dokumente, ki bi pričali o nečednem poslovanju. Kot razloži novinarka Anuška Delić, je v antidatiranje vpleteno tudi slovensko podjetje Svetovalna skupina UPC, ki je...

Izjava

Po zaenkrat razkritih podatkih dejavnosti dotičnega podjetja sicer po mnenju Ivana Simića niso nezakonita:

Izjava