Kaj pa hašišarji?

V sredo sta se odvila 2 precej podobna, a vseeno tako različna si dogodka s skupnim imenovalcem, ki je bil - marihuana. Eden je potekal v bolj zaprtem prostoru tako imenovanega Študentskega kampusa z uradnim naslovom Marihuana marš 2016, drug pa na standardni lokaciji na Kongresnem trgu z naslovom Hašišarska fronta - v bistvu zastonj Marihuana marš. Na obeh se je zvrstilo nekaj predavanj oziroma govorov, ki so prispevali k lažjemu razumevanju funkcije te zelene rastline v naši družbi. Ko se je sonce začelo spuščati, pa so na obeh prizoriščih zabrenkale kitare in zadoneli bobni. Najbrž ni treba izrecno omenjati, da se je povsod kadilo na veliko!

Najprej nekaj vsebine z “uradnega” Marihuana marša. Dnevni program z naslovom Manifestacija svobode in resnice se je pričel s primerno glasbo DJ Ziggija, ob 16. uri pa so začeli s serijo okroglih miz, ki jih je pripravil Odbor za konopljo. Prvi je bil Klemen Piber iz društva SKSK, kar je okrajšava za Slovenski konopljin socialni klub, ki je govoril o “zeliščarstvu in represiji”, na začetku pa je na kratko opisal pozitivne strani marihuane.

Izjava

Med drugim je tudi slikovito predstavil protislovnost ilegalnega statusa konoplje.

Izjava

Sledila je Tanja Cvetrežnik iz društva Hopla konoplja, v katerem se ukvarjajo s pozitivnimi učinki konoplje. Njeno predavanje se je osredotočalo predvsem na industrijsko konopljo in njeno vsestransko uporabnost. Prav tako je izpostavila problem, ki legalizacijo konoplje spremlja kot nekakšna mračna senca. To so kremplji farmacevtske industrije, ki želi monopolizirati proizvodnjo in distribucijo problematične rastline:

Izjava

Zadnji govorec je bil nutricionist Gregor Zorn iz civilne iniciative “Zbudimo se”, ki propagira varno in učinkovito uporabo zdravilne konoplje. Spregovoril je o tem, kako in zakaj konoplja deluje na našo telo, predstavil je učinkovine, ki so v konoplji, ter metode jemanja. Iz njegovega predavanja izpostavljamo del, v katerem opiše sinergistično delovanje THC-ja in CBD-ja na človeško telo:

Izjava

V kampusu je nato sledil še plačljivi koncertni del, na katerem pa je bila zgolj peščica ljudi. Razlogi za tako porazen obisk so očitni, a jih bomo zaenkrat še preskočili. Preselimo se zdaj na Kongresni trg, kjer je cel dan vladalo prijetno festivalsko vzdušje z izrazito protestniško noto. Začelo se je z udarnim govorom predsednice Iskre Mojce Žerak, ki je napovedala neusmiljen boj proti prohibiciji. Za njo je na oder stopil Jaka Bitenc, ki je spregovoril o konzumaciji marihuane med zdravljanjem s kemoterapijo.

Izjava

Za njim pa Matej Janković, ki je v kritičnem in zgodovinskem pregledu razvoja prohibicije med drugim izpostavil, da prohibicijo poganja tudi ekonomski profit nekaterih:

Izjava

V Ljubljani sta se torej 20. aprila, ki so ga hašišarji z vsega sveta oklicali za svoj praznik, zgodila kar dva dogodka z na videz istim sporočilom - odločen ‘ne’ prohibiciji konoplje. A ko pogledamo bolj podrobno, nam hitro postane jasno, da sta se protestniški naboj in tradicija Marihuana marša letos dokončno izpela. Z umikom v zaprte in obrobne prostore Študentskega kampusa, sicer največjega fiaska študentske organizacije doslej, se je marginaliziral tudi boj za legalizacijo konoplje. Še več, boj proti prohibiciji se je z letošnjim maršem tudi komercializiral in privatiziral. Na kampusu je tako bilo mogoče zaslediti skoraj izključno stojnice, ki so skušale hašišarjem prodati razne pripomočke za kajenje in drugo parafernalijo. A če je delovanje organizacije, ki naj bi predstavljala vse študentke in študente, že popolnoma prevzela tržna logika, na srečo še obstajajo študenti, ki se takšni logiki upirajo.

Dogodek na Kongresnem trgu, ki ga je organizirala študentska Iskra, je tako lep primer samoorganizirane alternative skomercializiranim in profita željnim podvigom študentske organizacije. Da Iskrašev niso bila le polna usta, so dokazali tudi na samem dogodku, kjer so brezplačno delili za to priložnost narejene rizle in razne pripomočke za uživanje te najbolj priljubljene rastline.

Če za konec potegnemo črto - marihuana je ilegalna in boj za njeno legalizacijo mora biti javen, predvsem pa mora biti boj, protest. Praktična privatizacija tega boja s strani ŠOU in sprememba protesta v neškodljiv ter impotenten festival nikakor ni prava pot, ravno obratno. Uživanje marihuane kot rastilne ki bi jo lahko konzumirali vsi se zapira v privatne kroge. Proti že izraženi bojazni privatizacije zdravstvene konoplje se lahko borimo le javno, ne z zapiranjem. Saj s tem, vede ali ne vede, delamo prve korake k privatizaciji najprej zdravilne marihuane, kasneje pa najbrž še navadne, ko bo le ta legalizirana. Lahko zaključimo, da se tudi hašišarke in hašišarji strinjajo s tem, saj so bili močno nepropocionalno razdeljeni na oba prostora. Medtem ko so obiskovalci kampusa na umetno položenih travnatih površinah praktično samevali, se je na Kongrescu bilo treba močno boriti za še zadnji košček travnika.

O marihuani so se izobraževali Tine, Andrej in Vid.