Vzeti prostor za svojega

Z mesecem Bobucvet ali Rožnik se je za študiozne začelo izpitno obdobje in z njim iskanje idealnega kotička, kjer se nanj lahko kar najbolje pripravljajo. Za vse tiste, ki se težko učijo doma, jim primanjkuje motivacije ali nimajo ustreznih pogojev, jim možnost pridobivanja znanja in strehe nad njim nudijo čitalnice. Tak prostor se je v nedeljo v okviru Rogoviljenja proti Molovski bagri pojavil tudi v Živko Skvotcu. Kot dijak v stalnem iskanju odgovorov na maturitetna vprašanja, sem tudi sam obiskal Rog, kjer sta mi Martin Baraga in Gregor Kuhar iz kolektiva Živka Skvotca povedala več o razlogih za odprtje čitalnice.

Izjava.

Kako pa se avtonomna čitalnica razlikuje od tistih, v katere se dijaki in študentje navadno zatečejo, na primer Knjižnica Otona Župančiča ali KOŽ?

Izjava.

Študentom je sicer pred par leti tudi ŠOU dal na razpolago nekaj svojih prostorov, ki so odprti tudi čez vikend. Toda za razliko od rogovske čitalnice nimajo kaj dosti lastnega gradiva, zato so študenti napoteni ponj v kakšno izmed bližnjih knjižnic. Pri tem je seveda bistvena razlika v tem, da ima ŠOU v lasti več nepremičnin v mestu in 4 milijone evrov letnega proračuna. Študentska organizacija s svojimi čitalnicami predstavlja model za kulturno politiko MOL, saj skupaj z učnimi prostori, ki so vzpostavljeni s pomočjo študentskega denarja, prodaja še hrano in storitve. Preverjeno formo »kreativnega prostora« s pripadajočimi »tržnimi« storitvami nekaj let po uspešni ter dobičkonosni implementaciji ŠOU, sedaj poskušajo v nekoliko večjem obsegu udejanjiti na MOL. Medtem ko v samoorganiziranem Rogu, ki proračuna sploh nima, študiozni izbira med 500 knjigami, poleg tega pa se nahaja v okolju, ki ponuja možnost dopolnitve prebranega s slišanim. V nedeljo smo prostor družno preizkušali dijaki in študentje. Dve dijakinji, Laura in Lucija, sta povedali zakaj sta se odločili svoje učne ure preživeti v Živko Skvotcu.

Izjava.

Čitalnica v Živku ni nekaj dokončanega, ampak je v procesu postajanja. Zato recimo zaenkrat še ne nudi wi-fija, imajo pa udeleženi, kot je to značilno za Rog, možnost soustvarjanja prostora, ki ga uporabljajo. Nameraval sem povabiti sošolce in sošolke, naj se pridejo učit za ustni del mature v Rog. Toda ponoči so se stvari zaostrile. V Rog so vdrli varnostniki MOLa.

Ko sem bil še v osnovni šoli je Jankovič paradno odpiral mladinske centre kao za otroke s ceste. Zdaj brutalno ruši center, ki je nastal na podlagi samoiniciativnega združevanja in občanov ni stal niti centa. Čigav je torej Rog? Jankovič bi gotovo s ponosom rekel, da so na primer Ljubljančani »vzeli nabrežje Ljubljanice za svoje« ali, da so »vzeli Pot ob žici za svojo«. Očitno pa se zaželenost, ki jo izraža reklo 'jemanje prostora za svojega', konča pri Rogu. Največji problem naj bi bil ravno, zakaj so Rogovci zapuščeno Tovarno Rog vzeli za svojo. Ali je to torej kraja privatne lastnine, ali pa prav župan krade prostor v sicer občinski lasti, ki jo je prej pustil propadati?

Mestne čitalnice in knjižnice se financirajo iz javnih sredstev, ker predstavljajo neko skupno dobro. Tega pa več kot očitno primanjkuje, na kar so se odzvali samoorganizirani rogovski kolektivi in zastonj omogočili študijski prostor. To pa seveda ni edini primer, ko Rog ni bil zgolj 'junkiejevska ruševina', ampak je imel ključno vlogo pri zagotavljanju in izboljševanju mestnega življenja – prispeva možnost interakcije v prostoru kulturne produkcije, od začetka je spremljal begunsko krizo in v povezavi s tem vzpostavil široko mrežo dejavnosti, od učenja jezikov, do druženja, poleg tega pa predstavlja politično alternativo, ki ni in ne more biti izražena v strankarskem sistemu.

Če vas še vedno muči vprašanje čigav je Rog, se vprašajte, čigava je vaša knjižnica? Od občine, od knjižničarjev, od obiskovalcev? Je to zgolj neka stavba, ki morda niti ni vpisana v zemljiško knjigo? Lastnina, katere svetost je neizpodbitna, je zgolj prazno zemljišče. Tisto, kar definira arhitekturo oziroma konstrukcijo kot prostor, je rezultat naključnih dogodkov delovanja, ki jih je nemogoče opredeliti kot lastnino. Čeprav je Rog kot zemljišče v lasti občine, je kot prostor produkt kolektivov, ki so ga zasedli. Njihovo rušenje torej ni zgolj kraja duhovne lastnine, temveč uničenje tistega, kar vztraja kot upor zoper lastninjenje. 

Rogovci so včeraj svoj prostor ubranili. O poteku dogodkov mi je povedal eden izmed soudeležencev nočne konfrontacije z varnostniki in njihovim bagrom.

Izjava.

Kakšno vlogo pa je igrala policija?

Izjava.

Tako kot čitalniško gibanje v 19. stoletju, čitalnica in ostale aktivnosti Rogoviljenja v Rogu predstavljajo ne samo način pridobivanja vednosti, temveč njeno produkcijo. Zato vabim vse dijake in dijakinje, da pridete v rogovsko čitalnico in se pridružite boju proti rušenju. Da se torej ne zgolj učite, temveč preverite, kaj ste bili naučeni. Ves program, povezan z obdobjem do 14. junija, je dostopen na facebook dogodku Rogoviljenje, poročanja in komentarji so zbrani na spletni strani Radia Študent pod rubriko Tovarna Rog, prav tako pa so na youtube kanalu Komunal dostopni posnetki, povezani z aktualnim dogajanjem v Rogu.  

https://www.facebook.com/ohranimorog/?fref=ts

https://www.facebook.com/events/256012308094733/

https://www.youtube.com/user/15oMedia

https://www.facebook.com/jak.dijak/?fref=ts