The Fall

The Fall so mi všeč že leta, čeprav jih nikoli nisem v nulo dobro poznal. Pričujoča oddaja se mi je zdela dobra priložnost, da jih še bolje spoznam, preden se odpravim na njihov koncert na Sajeto. Zato je tudi razočaranje po posluhu kar veliko. Če strnem: ko bi bila oddaja edini vir, na podlagi katerega bi se odločal ali naj prisluhnem skupini The Fall, oziroma se morda celo odpravim na njihov koncert, potem bi bila odločitev v obeh primerih - nikakor!

Če je izbor komadov (ta je bil po mojem okusu oz. nepopolnem poznavanju skupine sicer precej dolgočasen) benda, ki je na sceni že 40 let morda še dokaj subjektivna reč avtorja (manj kot dve uri je pač premalo časa za 40 let ustvarjanja, zato so nujni vsebinski rezi, ki so vedno subjektivni), pa je tekst en precej klavrn koncentrat wikipedie, brez kakršne koli iskre. Razumem, da je tudi količina teksta omejena, ampak če je govora o "legendarnem", "kultnem" bendu, bi prosim rad nekaj utemeljitve te legendarnosti, kultnosti tudi v tekstu. Ne pa zgolj naštevanje suhoparnih dejstev tipa: takrat so nastali, bili malo bolj pankerski, potem so svoj zvok še malo spremenili in zdaj so še vedno tu... O samem obstoju Marka E. Smitha, ki gibalo in bog in batina benda tako izvemo šele na polovici oddaje. Iz stoterih intervjujev, člankov, afer, filma, vplivov na druge bende bi človek upravičeno pričakoval nekaj več žmohta. Ker žmoht je tisto, kar napravi nakoga ali nekaj, da stoji nad povprečjem. Iz te oddaje ni bilo po mojem mnenju na noben način razvidno, da The Fall kakorkoli štrlijo iz nekega pozabjenega post pank povprečja. Škoda.