Gramatik, Matter, Blaž
Križanke, 24. 7. 2016
Foto: Matevž Čebašek
24. julij je bil letos tisti dan, okrog katerega je kul mladina načrtovala svoje ljubljansko poletje. V nedeljo se je na oder Križank po dveh letih namreč vrnil izgubljeni sin slovenske elektronike in ob pomoči podpornih aktov soparno atmosfero neusmiljeno prebodel s sodobno plesno glasbo.
Ko je poleti leta 2014 Gramatik promoviral široko všečni album The Age of Reason, je zanj morda pri nas vladalo celo še večje zanimanje kot zdaj, ko leti na krilih bolj raperske plošče Epigram. Vstopnice zdaj niso bile razgrabljene tako hitro kot prejšnjič, a so bile Križanke na koncu spet polne, celoten dogodek pa je spet deloval kot nekaj, kar bi bilo škoda zamuditi. Delno tudi zaradi dobro izbranih prednastopajočih.
Z Gramatikom se pri nas v istih stavkih včasih pojavlja Blaž, ki prav tako izhaja iz t. i. primorske elektronske scene, a zvočno stoji precej stran od starejšega kolega, saj je hkrati bolj IDM-ovsko ambientalen in bolj beatovski. Medtem ko je Gramatikova glasba pogosto kot ustvarjena za brezskrbna poletja, Blaževe spremembe ritma skoraj ustvarjajo učinek vrtoglavice, k temu pa pripomore tudi njegova nebrzdana odrska prezenca. V nedeljo smo ga videli v zelo dobri izvedbi, opremljenega z vizualijami in poskakujočega ob nepredvidljivih melodijah vse od novejšega hita Cloudboy pa do Sexy Anime s prve plošče, h kateri se je presenetljivo veliko vračal. Njegov nastop je tokrat popestrila čelistka, ki je v živo izvedla nekatere res lepe melodije Blaževih kompozicij, ob koncu pa še basist, ki je uspešno pariral Blaževi energiji in z njim odigral tudi novi single Bee. Ta je morda Blaževa najbolj plesna stvaritev doslej, še močneje pa bo morda pičila v kakšnem temačnem klubu sredi noči, ko bo še glasnost na pravi jakosti in bo zbrana množica na Blaža bolj pripravljena.
Že bolj je bila pripravljena na pacifiški flow in na beatfisting, ki je sledil, ko je avditorij že začela ovijati tema. Matter je po Gramatiku morda naslednja slovenska zgodba o uspehu internetnega promoviranja glasbe, a je na nek način še bolj nišna in polarizirajoča. Tako kot pri Gramatiku je tudi uspeh Matter marsikomu nedoumljiv, najboljši načini za preverjanje upravičenosti hajpa pa so vedno živi nastopi. Tudi v nedeljo je pri spevnih nesmislih 1000 kristalov, live ljubljenke Sophie in predvsem Safarija občinstvo vneto pelo zraven in je bil že s tem ustvarjen redko viden alter skupnostni moment. Poleg tega se je spet izkazalo, da Matter že dolgo niso več le Meduze in da so slednje zdaj le še en hit komad, tokrat predstavljen že zelo zgodaj v setu. Tunja in Dacho sta tudi pred veliko množico svoje asonance pljuvala zbrano in samozavestno, Levanael pa je razen kratkih, hecnih spodrsljajev spretno menjal beate in zaradi časovne stiske ustvarjal krajše verzije komadov, ki so tekli drug v drugega.
Stvari na velikem odru tako niso mogle doseči religioznih razsežnosti majskega nastopa v Kudu in tudi eksperimentiranje z manj udarnimi komadi, kot sta npr. Polna pljuča in Velik njega, morda ni bilo idealna izbira za tovrstni nastop, a Matter nikoli ni le glasba. Esenca Matter se skriva drugje, morda v njihovem nalezljivem zajebantskem swag pristopu. V njihovih jointih, v njihovih chainih in predvsem v naključnih citatih iz njihovih besedil, ki jih mimogrede slišiš po ljubljanskih ulicah in jih boš zdaj morda še pogosteje. Konec njihovega seta je pred odrom dočakala že velika množica, a se skandiranje ''Kamnik folija'' peščice poznavalcev v prvih vrstah kljub temu ni razširilo, ograje pa so se že začeli oprijemati goreči fani Gramatika.
Uspeh Gramatikovega seta pa pravzaprav nikoli ni bil pod vprašajem. Primorec je pred lepimi abstraktnimi vizualijami v nedeljo več kot dve uri miksal svoje in tuje komade, z basi pretresal Križanke in okolico ter ob tem bolj ali manj uspeval držati pozornost občinstva. Začetek z novim komadom Satoshi Nakamoto in z nekaj starejšimi hiti je še držal stik z Gramovo značilno electro swing sproščenostjo, a so že tu v živo veliko vlogo igrali dub vložki. Ljudi še vedno instantno razvname tudi komad Torture z značilnim kitarskim riffom, ki ga je proizvajal Andrew Block, skozi celoten koncert zanesljiv kitarski podaljšek Gramatikovih elektronskih linij. Pri The Drink is Called Rakija je s svojo kitaro nastopil še primorski virtuoz Teo Collori, sicer pa so bili sinoči ta in podobni komadi redki primeri swing in funk zvoka, ki je Gramatiku vsaj pri nas sploh prinesel takšno popularnost. Slednjo morda prinaša že to, da te pesmi ljudski, Balkan melos zajemajo skozi sodobno elektroniko, poleg tega pa mnogim odgovarja lenoben, neagresiven zvok brez resne ostrine, a s še dovolj aranžmajskimi presenečenji, da pritegne pozornost.
Proti koncu seta je Gramatik vse bolj vrtel manj osebno zaznamovan, a pravi, agresiven dubstep s primesmi trapa z vrhuncem v povsem zadnji pesmi, War of Currents. Vmes je set vsaj malce izgubil na intenziteti, kar se je dalo slutiti po migracijah do preddverja, a se Gramatik na srečo ni nikoli za dolgo ustalil na enem zvoku. Set je med drugim popestril tudi z remiksi Mobyja in Skrillexa, Križanke pa je morda še učinkoviteje vrgel v zrak z We Are Your Friends francoskega dua Justice. Vse to so stvari, ki ne presenečajo, saj jih Gramatik v svoj set na tekoči turneji vklaplja redno in niti ne kažejo poznavalskega, alternativnega okusa za glasbo, v nedeljskem kontekstu pa so vseeno služile svojemu namenu. Po tihem smo morda spet pričakovali gostovanje N'toka, še bolj optimistični bi pri Eat Liver! upali na vsaj koga iz Laibach, a je bilo kar hitro videti, da gre set v drugo, bolj univerzalno EDM-smer.
Ko je Gramatik množico utrujeno in prepoteno prepustil lenobnemu ponedeljku, se je zdelo, da kljub temu domov nihče ne odhaja razočaran. Še ravno dovolj je samosvoj in inovativen, da izstopa od povprečnega elektronskega zabavljaštva, ob tem pa ga spremlja ogromno zvestih fanov, ki mu bodo najbrž sledili tudi ob zvočnih osvežitvah in bodo njegove koncerte še naprej spreminjali v odmevne družbene dogodke. Ni razloga, da ne bi čez leto ali dve Križanke padle še tretjič.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
kaj pa, če bi rš enkrat za spremembo živel v skladu s svojim poslanstvom nehal pet hvalnice slabim reperjem in bednim djem ter jim povedal točno to, kar jim gre - da sodijo na smetišče glasbene produkcije?
koncert poletja po mnenju kul mladine? glasbenega kritika? glasbenega urednika?
blaž je bil v redu, gramatik je bil nor tko kot zmeraj, res odličen nastop, še boljši kot 2014. ampak matter... kaj je to sranje, res še en dokaz kako nizko je slovenska glasba, ne vem kdo jim je dovolil nastopat. bi bil emiljo 10x če ne 100x boljši
RŠ, ki je vsa devetdeseta, ko se je v tej branži dogajalo res ogromno inovativnih zadev, do elektronike gojil povsem ignorantski odnos, je zadnja leta zapadel v drugo, še nevarnejšo skrajnost. Nekritično hvalo celo tako cenenih zadev kot je Gramatikova štanca si lahko privošči mmc ali kak podoben portal ali radio za rš pa zna biti taka politika na daljši rok več kot pogubnopogubna.
Obupno slabe, plehke recenzije. Kvaliteta vam pada 100 na uro.
Gramatik je edin k je res uspel pa su iz slovenije boge..
Uspeha mu nihče ne oporeka. Ni point v tem.
Men osebno se zdi, da je bil Gramatik leta 2014 v križankah dost boljši,... Takrat je dal več sebe v nastop kokr letos... Sploh pred domačo publiko bi lahko to naredu, ker sm dubu filing, da je bil to zanj "pač samo še en nastop na turneji k ga more sfurat".
Namest Matter bi komot ufurov kšn nastop z N'tokom, kar sm res pričakoval oz. po možnosti s 5. elementom, ampak to se vrjetn ne bo nikol več zgodil...
Grem pa zihr spet na nasledn koncert
Jernej je napisal solidno recenzijo, njegovi prispevki so vsakič bolj kvalitetni.
@avša, če se ti to zdi "solidna" recenzija, potem so tvoji kriteriji nekje na nivoju...saj sploh ne vem, s čim naj primerjam, tako zelo slaba recenzija je. še koridor ma kvalitetnejši material!
najbrž si kakšna njegova konkubina, ena izmed "kul mladine", ki je poletje planirala okoli nedelje, 24. hahaha.
@HAHAHHA: no pa dej prosim za vse nerazsvetljene argumentirano povej, kje je recenzent tako ključno zgrešil, da je recenzija na "nivoju koridorja". Kratek pregled Jernejevih prispevkov ti pove, da gre za novega sodelavca redakcije, ki dober recenzent šele postaja. Ne more že v štartu posedovati vse modrosti cinika, ki se ne more sprijazniti s tem, da se trendi spreminjajo in da "kul mladina" pač posluša drugačno glasbo od njegove generacije.
Če RŠ (pa Koridor tudi, ki je temu dejansko tudi namenjen) ne predstavlja območja, kjer se pisci in drugi sodelavci med drugim tudi učijo kritičnega pisanja, kje naj to potem počnejo?
Se spet alteregototi nekoga kregajo med sabo
nov sodelavec gor ali dol, v domeni uredništva in področnega urednika je, da takšne tekste pred spustom v eter popravi, vsebinsko skurca oziroma jih sploh ne spusti naprej.
tekst je pač hvalnica nečemur, kar je na "alter" sceni obče smatrano kot kul. ker je všeč "kul mladini", ki je v bistvu nova, mlada ljubljanska liberalna kulturna elita. in kot tak tekst s svojimi hvalnicami omenjenim glasbenikom zgolj reproducira obstoječa razmerja moči. koncert je pač še eden izmed megalomanskih projektov te "alter" kulturne elite z namenom privabit čimveč folka in pokasirat čimveč keša. že izbira prizorišča in organizator sta simptomatska.
res ne vem, zakaj je treba tripat na gramatika in matter. okej, gramatik je mel svojo kul obdobje, peti element in te scene, ko je šel v ameriko je pač delal neke trippy in swingy beate, ki so mlademu wannabe alter višjemu srednjemu sloju pač šle v uho. razumem. ampak današnji gramatik ni to, kar je bil včasih. je še eden izmed množice dj-jev, ki so kao "drugačni", tako kot so matter slabi reperji v poplavi egotripajočih mladcev s kao inovativnimi trap beati in "domiselnimi" lirikami, polnih dovtipov in besednih iger. ne kupim.
da, trendi se spreminjajo, ampak če je nekaj trendy, še ne pomeni, da je ok. tako z glasbenega kot sociokulturnega vidika. izkušnje nas učijo, da je ponavadi kvečjemu obratno. in če mlada liberalna alter elita to rada posluša, je to zgolj simptomatično za njihovo razredno pozicijo.
se pa strinjam s tabo - rš predstavlja območje, kjer se sodelavci učijo kritičnega pisanja in je v tem smislu tudi izobraževalna institucija. ampak izobraževalni moment se nekako zgubi, ko ti urednik pošlje v eter tak tekst in s svojim dejanjem tvojemu pisanju da legitimnost. učenje kritičnega pisanja bi v tem konkretnem primeru bilo, da bi urednik in ostali sodelavci jasno zavzeli določena stališča in zarisali meje, mladega pisca pa podučili, čemu je glasbena kritika sploh namenjena. petju hvalnic vsekakor ne.
Kot dolgoleten poslušalec (nekoč, za kratek čas, tudi sodelavec) vašega radia in ljubitelj pestre palete glasbenh zvrsti, nikoli ne bom odpustil Radiu Študent, še posebej pa ne glasbeni redakciji, da so Matter ufurali na sceno. Spomnim se dneva, ko so bile Meduze RŠ hit. Nisem mogel verjet, kaj se dogaja, mislil sem, da sanjam, saj kaj takšnega ali temu podobnega še nikoli nisem slišal na svojem omiljenem radiu. Gorje vam, slabiči!
Saj sploh ne vem, ali je pomembno, če se je to zgodilo pod zdajšnjim ali prejšnjim uredništvom. RŠ tone že nekaj časa. Od zunaj ga vsi povprek napadajo in pljuvajo, med študentsko populacijo ste že od devetdesetih dalje laughing stock. Saj ne rečem, da ste (in včasih še vedno) proizvajali kvalitetno vsebino in bili glas tistih, ki ga nimajo. Vaša @proti37a kampanja se mi je recimo zdela edini glas razuma v vsesplošni histeriji in ksenofobiji takratnjega trenutka. Ampak da si pa hkrati upate spuščat na tak totalno konformističen nivo (konformističen v alter smeri), je pa že višek. Takšno delovanje je totalno nekonsistentno in nasprotujoče si.
Apeliram na uredništvo in predvsem na Jerneja Kalužo kot formalnega predstavnika medija, da se usedete skupaj, predebatirate in razmislite, kakšna bo prihodnost RŠ-a. Ali bo ostal zvest temu, iz česar je vzniknil, ali pa bo to pustil za seboj in postal servilno trobilo kulturne in akademske elite, z raznimi pritličnimi in podobnimi deali. Večina vaše produkcije, predvsem tista iz glasbene in kulturne redakcije že namreč zdaj gre v to smer.
Da ne bom kurcal samo Matter, se bom obregnil ob še eno oddajo, ki je očitno produkt nove sestave glasbenega uredništva - Alarma. Ko sem prvič to slišal, sem se počutil kot da sem v neki popačeni verziji bivšega KMŠ-ja ali cirkusa. Iz opisa oddaje: "ALARMA OPOZARJA NA NOVOSTI, AKTUALNE TRENDE IN SPREGLEDANE ALI POZABLJENE RELIKVIJE NA PODROČJU SODOBNE KLUBSKE ELEKTRONIKE Z VSEGA SVETA, SKRBI ZA ŠIRJENJE OBZORIJ IN ZAVRAČA STROGO ŽANRSKO VARNOST PRI OBRAVNAVI KLUBSKIH PRAKS." O trendovstvu upam, da ne rabim zgubljat besed in da vam je jasno, da trendnost še ne pomeni nujno kvalitete. Spregledane in pozabljene "relikvije" pa so ponavadi spregledane in pozabljene ravno zato, ker so slabe in niso relikvije. Skrbi za širjenje obzorij. Kakšnih obzorij? Tistih, ki sežejo do osnovnih beatov in autotuna? Hvala lepa, si lahko razširim obzorja na marsikateri drug način in najdem veliko več kvalitetne glasbe, tudi "pozabljenih relikvij".
Od zdaj naprej bo moja standardna frekvenca, tako v avtu kot doma, nekoliko višja, tam pri 97.6 MHz. Bom pa iz radovednosti vseeno vsake toliko spremljal vaš program, vsaj toliko, da vidim, če upoštevate nasvete, kritike in pohvale svojega občinstva, katerega prevelikokrat podcenjujete in pozabljate.
Pa lep večer še naprej
A je legalno sprintat te komentarje in jih dat na stevno v okvir?
@ Vlado M.:
"Ali bo ostal zvest temu, iz česar je vzniknil, ali pa bo to pustil za seboj in postal servilno trobilo kulturne in akademske elite, z raznimi pritličnimi in podobnimi deali. Večina vaše produkcije, predvsem tista iz glasbene in kulturne redakcije že namreč zdaj gre v to smer."
Primer take produkcije iz kulturne redakcije, plz.
moja mat je brezposelna, fotr občasno na črno šljaka, sam nimam ne izobrazbe ne đoba ... poslušam Matter na smartfonu, ki je padel iz tovornjaka nekje na Cankarjevi ulici ... a sem pretendent za višji srednji sloj-hipsterja-kulturno elito? ...
@Vlado M.: Okrog 98 MHz je pri meni Val 202. Tudi danes zjutraj je bil - in glej jih, Matter! http://imgur.com/a/1mgU5
Pa kljub temu poslušam oba radia. In enemu gre dolgoročno, kar se glasbenih mnenj tiče, bolj zaupati. Sploh, če poslušaš valovsko pokrivanje Exita, niso uspeli povedati niti toliko kot avtor zgornjega prispevka.
ni dobr stagnirat folk. res je pa, da je matter zelo nekvalitetna glasba
Pozdravljeni, predvsem Vlado M., pa tudi ostali. Glede uredniške politike, bi rad poudaril neko značilnost RŠa, ki se mi jo zdi vredno ohranit in na njej vztrajat: RŠ je HETEROGENA institucija. Heterogena je tudi zaradi delne avtonomije uredniških politik posameznih redakcij (v tem primeru glasbene redakcije), kar pomeni, da sodelavci sami (in njihov interes) v veliki meri določajo produkcijo, ki ni enostavno določena od zgoraj.
Recimo da imamo trenutno dva glavna ideološka momenta, ki prečita RŠ (pa ne samo RŠ, mogoče tudi širše del mlajše populacije):
1.) neka deloma apolitična linija, ki je manj obremenjena tudi z ostrimi definicijami alternative. Veje določena "vse smo že videli" in "nikoli ne bo nič boljše" drža. Ta apolitičnost je podobna tisti iz zgodnjih devetdesetih (pri nas) ali za osemdeseta (na zahodu). To se včasih pokrije s poskusom prilagoditve obstoječim razmeram, poskusom preživetja znotraj danega sveta ter z določenim hipsterstvom (to mislim tako v dobrem in slabem pomenu besede). Zanima te glasba vsebinsko, ne pa kulturna politika glasbe, itd. Četudi se ta drža zdi apolitična, bi v splošnem rekel, da se mi vseeno zdi, da ima določeno implicitno političnost (delna vrnitev v privatnost in čustva, stran od velikih zgodb, iskanje nišnih utopij prej kot zanimanje za rešitve celega sveta, itd).
2.) neka bolj radikalna alternativna linija, tako v političnem kot vsebinskem smislu. Na RŠ-u smo se šli proti militarizaciji, pokrivali Rog in sodelovali z Rogom, naš sindikat je podprl delavce Luke, itd. Mamo mnogo eksplicitno političnih oddaj. V mnogih tekstih smo bili kritični do levo-liberalne, urbano-hipsterske drže, itd. Mnogi so nam očitali nekaj povsem nasprotnega, kot pravite vi (VladoM): RŠ bo potonil, ker je preveč radikalen, preveč jeznorit, premalo konformen, premalo prijazen in prijeten.
Bolj kot to, da bi se moral kot urednik odločiti za to, kaj je PRAVI RŠ in izbrati neko trdno določeno linijo, se mi zdi primeren pristop iskanje plodnih neskladij in konfliktov. Jaz moram tu denimo odmislit, vsaj tako razumem svojo funkcijo, svoje osebne preference, sodbe okusa, svoj life-style, itd. Vsiljevanje neke določene in stroge linije, bi se mi zdelo neke vrste "klikaštvo".
Zato se mi zdi bolj plodno iskanje točk srečanja (med zgornjima linijama), točk produktivnega konflikta, itd. Rš razumem kot tiščanje skupaj, drugačnosti navkljub. Ne zaradi nekakšnih liberalnih idealov vključujoičnosti, ampak ker se pogostokrat ravno na takšnih presečiščih povsem različnih tipov ljudi (s povsem različnimi interesi in vrednotami) zgodijo zanimive in najbolj nore stvari.
Tudi ohranjanje heterogenosti se mi zdi kul, četudi se to včasih od zunaj zdi protislovno, ampak v bistvu ni. RŠ sodeluje s Pritličjem, Kino Šiška, Metelkovo in Rogom, deloma deluje kot neformalna skupnost, deloma kot zavod s strogimi pravili. RŠ na nek način vse to je in nima problemov z lastno razpršeno identiteto. Znotraj sebe ima male aktivistične celice, male eksperimentalne celice, pa tudi skupinice, ki jih povezuje vsebina (recimo določena glasba), neformalno prijateljstvo, itd.
Na nek način je treba vsemu dat možnost, kar pa ne pomeni, da tudi kar vse gre skozi sito uredništva. Uredniške selekcije torej ne razumem kot sprejetje enih in zavrnitve drugih idej, temveč bolj na način, da se pusti vsemu dihat (vsaj v izhodišču), potem pa je treba bolj poskrbet za to, da pride do pravih srečanj, do uskladitev in poenotenj na točkah, ko je to potrebno, do pomnožitve aktivnosti, itd.
Glede konkretnega teksta pa: Mislim, da je sintagmo "kul mladina" iz začetka teksta mogoče definitivno brati kot neke vrste zbodljaj in ne samo kot totalno afirmacijo, kot ste večinoma razumeli tukaj. Tekst se mi nasploh ne zdi hvalospev, verjetno pa da je jasno, da se je avtor odločil skoncentrirati na sam dogodek in se je odpovedal nekemu širšemu fenomenu vrednotenja določenih novih polarizirajočih glasbenih trendov nasploh. Odpovedal se je tudi neki analizi glede socio-političnih okoliščin vznika določenih glasbenih fenomenov, razredni strukturi poslušalcev, itd. Vse to je (glede na format recenzije) razumljivo.
Vsekakor pa se mi zdi, da bi se bilo potrebno lotiti tudi nekih socioloških, marksističnih analiz glasbe, analiz razmerij oblasti znotraj glasbene scene, vprašanj posredovanja ideologije skozi glasbo, itd. Tega bi se bilo treba lotevati bolj sistematično in bom probal to spodbujat tudi v okviru Glasbene redakcije. Tovrstnega pristopa, to se strinjam, tega je bilo do sedaj premalo.
nonsens
bulšit
+++ ;)
se it politikantstvo na recenzijo gramatika, ej rš, kam gre tvoje poslušalstvo?
tale t.i. "hipsteraj" vs. t.i. "rogovstvo" je en boljših hecov na tem potralu. kokice pa v smeh.
ps
...vsaj besedi "dubstep" in "skrillex" nista /bili/ uporabljeni v istem stavku (rtv press). čeravno
...ni dosti manjkalo ;)))
"tale t.i. "hipsteraj" vs. t.i. "rogovstvo" je en boljših hecov na tem potralu. kokice pa v smeh."
Lol dbest. Direkt.
... zraven lahko še prištejemo prispevke v smislu:
1. "kako je nekdo nekaj rekel mladim kritikom",
2. "kako je stari prdec spolno zlorabil mlado perspektivno iskalko priložnosti",
3. "kako Videmšek švica v tangicah za računalnikom medtem ko skinjuje GoThrones"
4. "kako N'toko nekaj"
... in podobne debilane pod ravnijo nekdaj inteligentnega radija.
Poraz. Pa da še pomislim, da sem vas pred leti dokapitaliziral, fak koji poraz.
Če to posmehovanje glede tega ločevanja "hipsteraj" vs "rogovsto" leti name, bi rad poudaril, da je iz celotnega zgornjega komentarja razvidno, da jemljem to ločnico kot napačno, zavajajočo in poenostavljajočo. Na podlagi te ločnice ne nameravam oblikovat uredniške politike. Je pa vseeno to realna ločnica, o tem pišejo komentatorji, to se smatra kot dva tipa identitete, v te dve smeri gredo skoraj vsi neformalni nasveti glede tega, kako bi mogli vodit uredniško politiko: bodisi - 1.) kaj je z vami, zakaj non-stop promovirate neke radikalce, zakaj Rog, mi smo radijo, ne pa aktivistična izpostava, itd. 2.) zakaj vrtite Matter, hipsterje stran, kaj je zdej ta populistična prazna elektronika za višje razrede, zakaj pokrivate Kino Šiška, itd.
To smatraTE kot dva tipa identitete.
Blodiš.
Pozabljaš da je Radio Študent prevzel dikcijo Roga po kateri sta Šiška in Pritličje "sistemska", "prodana", "neprava" prostora kjer neki skeširanci plačujejo 2€ za pir in 200€ za vstopnico za koncert ... in podobne neumnosti smo lahko brali na vaših straneh.
In to dikcijo preko vaše strani in etra tudi promovirate.
Zato tudi blodiš, ko praviš da ste apolitični. Niste apolitični. Vsaj deloma ste platforma IDS kar je očitno iz pripadnosti določenih komentatorjev in napadov na vse drugače misleče o npr. Rogu.
Ste pač orodje v rokah nekoga in kot vsako orodje se tega ne zavedate.
A je tako težko razumeti: nekateri pisci promovirajo radikalno ROG linijo, drugi pa neko apolitično hipsterstvo, eni pa ne enega ne drugega. Skupni imenovalec takšne uredniške pozicije pa je HETEROGENOST.
Jaz bi samo obvestil tegale Analhota (z njegovimi sto ostalimi nicki), da je tole njegovo preganjanje prešlo neke sprejemljive mere, in je prispelo že do zalezovanja ter nadlegovanja, saj mi je namreč tudi na Wikipediji vnašal podatke, ki so pač rasistični, in njegove blodnje že predajam ustreznim organom, poleg tega, da mi pripisuje neke teroristične akcidence.
Po posvetu z (uglednim) odvetnikom je primer zrel za obravnavo na sodišču in opam, da se bom z gospodom Analhom tam tudi srečal.
P.S.: Iz IDS sem izstopil v začektu 2015 in vsa stališča, ki jih podajam na RŠ, so v nasprotju z osnovno linijo omenjene stranke (ne samo, da so njegovi komentarji zreli za sodni pregon, so tako nori, da si po svoje, v skladu s svojo teorijo zarote, prisvajjao relanost in agresivno amsakrirajo vsak argument, že zdravorazumski, ki jim pride nasproti, zato bi tu bila dobrodošla tudi psihiatrična obravnava).
Lep dan še naprej.
Ti kr opaj.
en jezn modelčk
Zanimivo, da (vsaj približno) argumentirane kritike letijo na vse redakcije, od najmlajše pa do nekdaj nezmotljive RKHV. Urednik opaža, da obstajata dve struji, opaža, da prav ta notranja delitev povzroča polarizacijo tudi med poslušalstvom. Ne postavljam se na stran starih "to ni moj RŠ" mačkov. Pozivam pa vse odgovorne, da se končno odločijo, v katero smer bodo peljali radio. Bo to komercialna radijska postaja, krojena potrebam hohštaplerske študentarije, ali bo v duhu '68 radio študent glas utišanih. Skratka, konsolidirajte linijo, odločite se že enkrat in stopite onkraj vaše "heterogenosti", saj že nekaj časa po principu "za vsakega nekaj" proizvajate zgolj povprečno vsebino (od rumenega čtiva, poceni recenzij, vinjet iz sveta znanosti pa do jokanja nad žalostnim stanjem literarne scene itd.).
@Muanis, grow up, beden si že s to obsesijo s komentarji.
xoxo
Prvič, če me nagovarjaš z imenom brez priimka, se prosim podpiši. To se mi zdi minimum neke poštene konverzacije; saj sva nasprotno v neenakovrednih pozicijah, kar pomeni, da se argumenti tvorijo na nekomenzurabilne načine - ti si na eni strani tančice kot sodnik, jaz pa kot sojeni. Ne zdi se mi potrebno, da bi bil ti neanonimen, zdi se mi pa potrebon ukiniti neko enosmerno nedomačnost (anonimnost ali neanonimnost po mojem nista povezani).
To se lepo kaže v tem, da je tebi dovoljeno pokroviteljsko potem napisat en stavek, medtem, ko sem jaz natnako zaradi tega v poziciji, da tvoj en stavek protiargumentiram s številnimi protistavki. Na ta način recimo ta asimetrija deluje v praksi. Zdaj, če se tebi zdi OK, kaj čem.
Konkretno glede komentarjev; mislim, da je treba problem diferencirat.
Imamo, prvič, primer, ko mislim, da komentarji niso kul, ker so neproduktivni, na način, da omogočijo bralcu teksta, da se od njega distancira z nekim, recimo mu priložnostno, pretirano emocionalnim odzivom, ki je artikuliran v enostavčnici. To pomeni, da se efekt napisanega teksta prelahko izniči. Mogoče sem se posledično tudi sam tu preveč emocionalno investiral. Vendar mislim, da obstaja nek point pri kritiki.
Na drugi strani gre pa za primer zalezovanja, ki ga tu omenjam; gre za osebo, ki me zasleduje po netu in piše moje ime v nekih "arabskih verzijah", mi pripisuje terorizem, spreminja kraj rojstva v Teheran itd. Tu pa mislim, da z nobenega vidika ni smiselno zvajat debato na stvar hibe, ampak prej preganjat rasizem; v nasprotnem primeru lahko dopustimo popolno odpravo "javne rabe uma" in se začenmo pretepat, ozmerjat, pljuvat in podobno. Če te bi osebno to paše, izvoli, meni pač ne paše in mislim, da je to, da mi ne paše, legitimno.
-----
Kar se tiče dela komentarja o povprečni vsebini, ne vidim doprinosa v tvojem komentarju, ki bi to povprečnost dokazoval. Če je po tvojem princip radia "za vsakega nekaj" (kar je po mojem posledica slabega branja Kaluževega komentarja, ki nikakor ne gre v to smer, po mojem), ta princip še ne dokazuje povprečnosti vsake podane vsebine; treba se je osredotočit na vsak primer posebej. Tako recimo RKHV članki, ki jih pišemo Jan, Mendiževec in jaz - recimo - delujejo tako, da so po svojem pristopu uperjeni načelu "za vsakega nekaj", vseeno pa niso uperjeni proti heterogenosti in so dosti srdito proti uveljavljanju povprečja mnenj, kar negira tudi tvojo tezo o jokanju.
Tvoj komentar se mi zdi v spregledanju vseh teh dejavnikov tako pač povprečen. In zakaj je povprečen; tu pa se spet lahko vrnemo k začetku mojega komentarja o privilegiranem položaju tebe v tem primeru; ker se lahko zaradi komentatorske politike postavljaš v vlogo sodnika, ne pa debaterja in pišeš povprečne modrosti, kakršna je zgornja, to tudi storiš; ni se ti treba spustiti v srž boja, zapisati sofisticirana stališča in podobno. Lahko se udobno postaviš in kot sodnik nekaj "pozivaš", ne da bi ti bilo treba poziv utemeljiti z neko dejansko vsebino.
Zato sem osebno proti taki urendiški politiki. To pa je ločeno od tega, da sem proti zalezovanju, rasističnim napadom na pisce prispevkov (v tem primeru mene) in podobno.
Ima pa ta politika glede komentarjev eno dobro stran; pokaže, kako so kritike delovanja Radia v resnici abotne in potrjuje, da je Radio na dobri poti. Še vedno čakam neko res diferencirano, na primerih utemeljeno, sofisticirano, prodorno kritiko. Žal.
Mislim, da bi se ta lahko proizvedla, če ti ne bi bilo treba bit anonimen, če bi poslal pismo bralca in se malo potrudil. To bi bilo produktivno za obe strani.
V nasprotnem primeru noben ničesar ne doseže; jaz recimo bom samo še naprej pisal enake članek in dosegal vedno večji vpliv in vedno večje učinke, morda prihajal na enke pozicije, medtem, ko boš ti še vedno pisal samo slabe komentarje, ki jih na vsebinskem levelu jaz ne bom upošteval.
Lep pozdrav,
Jst
Bolni paranoik.
Še en poskus "psihološkega" doprinosa k obravnavi komentatorskih kritik.
Kar jaz vidim, je v njih nek resentiment, ki izhaja iz občutka "spuščenosti", komentarji so jezni, ker niso udeleženi v nekem boju, v katerem je med drugim udeležen Radio. Če v nekaterih isntancah Radio omogoča pomiritev s stanjem s tem, ko poslušalcu / bralcu da občutek udeleženosti v neki totaliteti Alternative, torej njegovo udeležbo razpušča v neškodljivo nedejavnost; takoj, ko Radio z določenim tipo prispevkov zavzame neko pozicijo, ki je lahko škodljiva do konkretnih akterjev, ki naj bi bili del te Alternative, in torej samo mesto Alternativnega zdiferencira, takšen poslušalec izgubi mesto lastnega ugodja in identifikacije; izpade iz moralno upravičujoče pozicije Alternativca in pride v krizo. Sčasoma se ti udarci vrstijo in postane resentimentalen. Spusti se v določeno slabo-afektivno stanje in bruha komentarje po netu.
Obenem pa se to razbijanje totalitete Alternative, ki jo reproducira glasba kot nediskurzivna praksa, ki ne izraža svojih stališč neposredno, zato je mogoče zanjo svoje udobje lažje skriti, razbija še po drugi poti, z obravnavnajem in vključevanjem domnevne bolj "mainstream" glasbe. Zato so tudi te kritike protislovne; na eni strani so uperjene proti totalni bojevitosti določenega tipa prispevkov, na drugi strani pa proti domnevni nebojevitosti drugega tipa prispevkov. Oba tipa prispevkov pač premikata iz ekvilibrija in blaženosti velike Alternative.
In to generira najprej tesnobo, potem pa resentiment.
Je pa treba poudarit, da to seveda niso edini poslušalci Radia; medtem, ko se ti tipi komentatorjev pritožujejo in občasno preidejo v nasilne ekscese, Radio na terenu dobiva nek politični vpliv, ki ga res že dolgo ni imel; je spet eden ključnih akterjev na literarnem polju, dela izjemne posege v realpolitiko, posega v politiko dnenvih časopisov, njegovi pisci pa dosegajo neko že skorajda mainstream "slavo" in obenem street reputation (kolikor je pač o slavi v okvirih slovenskega publicizma sploh mogoče govoriti).
Occamova britev pravi, da so komentarji jezni, ker se je njihov najljubši radio spremenil v (povprečno) sranje.
* "Radio na terenu dobiva nek politični vpliv, ki ga res že dolgo ni imel". LOL ... Hvala. Direktno priznaš da je Radio paravan za politične blodnje tebe, Jana in podobnih. Včasih je bil RŠ sinonim svobode etra, zdaj pa propagandni aparat.
* "mainstream "slavo" in obenem street reputation"
Kakšen smeh, lol. Nihče vas ne pozna. Na truplu Flisarja gradiš "street reputation" ... koji fakin podn i zloraba, in to še priznavaš. Pa ti si nagrada nam i sebi. Mnogo dobro.
Poleg paranoje dodajmo še grandioznost in narcisoidnost. Odlično.
Super priložnost, da potrdi to mojo poanto. Primer tega besnega komentiranja, ki izhaja iz nevrotične pozicije - izgubljene pozicije idealne svobode tistega "nekoč", ki je bival v Svobodi Etra; bodimo pozorni na ta pojem etra, ki je povezan s pojmom ekvilibrija - je ravno Falk, ki besni po Radiu že slab mesec in to pod najrazličnejšimi prispevki, vedno pa z isto "vsebino"; najprej je pozival konceptno dodelane slovenske kritičarke in kritike gledališča, da naj si zbistrijo misli in masakriral njihove argumente z - intelektualno - slabo pismenimi enovrstičnicami, potem je besno pozival k pretepanju Matije Jana in zagovarjal pisanje Botšjana Videmška, ki postavlja muslimane v položaj absolutne žrtve, nato pa se je polotil še mene in me žalil na podlagi moje veroizpovedi oz. porekla, ne vem točno, kot terorista in podobno. Na vsak članek se aplicira ista "vsebina", ki pa je protislovna in ji manjka smiselne artikulacije; vsa ta vsebina je podrejena izrazom besa in se temu besu podreja. Mislim, da je v tem primeru res treba začeti s psihološkim nivojem, skratka z neko nevrotično investicijo, ki je treba poiskat še dopolnila v analizi socialne formacije, kar sem poskušal v zgornjem primeru.
Ta logika besnjenja pa vsebuje še en ključni element, to je intelektualno neadekvatnost besnečega, ki recimo še ne pozna diferenciacije med različnimi filozofskimi pojmi političnega in realpolitičnim, zato enači vsako politiko s propagando. Na tem mestu je treba prijavit še doprinaso Radia k intelektualizaciji antiintelektualne publicistične krajine na Slovenskem (publicizem sicer ni nujno zvezan z intelektualizmom, slabo pa je, ko je z antiintelektualizmom).
Sicer je Falk najslabši od teh komentarjev in ne bi želel vezati "manj besne" komentarje nanj ter jih na ta način prehitro diskreditirati. Pri nekaterih komentarjih se podobni "simptomi", ki zaznamujejo Falka, kažejo na bolj "civiliziran" način in skozi rahel zaobrat, recimo skozi izražanje nekih pokroviteljskih pozicij, neutemeljenih "pozivov" in podobno; te simptome pa sem že orisal.
Moja ideja bi bila, da nekatere komentatorje, recimo "Živi bili pa vidjeli", povabimo v posebno samorefleksivno oddajo in začnemo debatirat o programu ter soočimo različne argumente, ker se mi zdi komentatorska sekcija slab kraj za to. Sam z veseljem sodelujem v soustvarjanju takšne oddaje in debatiram s temi komentatorji. V skrajni instanci sem pripravljen debatirat tudi s Falkom, če opusti svoje rasistične pritikline.
In to še toliko bolj, če se izkaže, kar je verjetno, da večina teh kritik prihaja s strani sodelavcev samih.
Brez neke bolj produktivne debate bo prihajalo samo še do večjega razkola, nepotrebne jeze na vseh straneh (priznam, tudi sam sem večkrat nepotrebno čustveno reagiral), in stvar bo vedno bolj kulminirala v ekscesih, ki jih tu omenjam, skratka grožnjah s fizičnimi napadi in grdimi napadi na sfero nacionalnega, verskega in podobno.
Na obstoječi način pa so najbolj v izgubi ravno kritiki delovanja Radia, ker njihova kritika nima kredibilnosti.
je kul to, da se vsaj pogovarjamo ane. s cenzuro dol, k ne prnese nč dobrga
Ti si ko Vidoviti Milan, Maruša s kristali in še kak biser na nebu slovenskega prerokovanja. Ne veš s kom govoriš, pa bi začel s "psihološkim nivojem" in bi analiziral "socialno formacijo". In to vse na podlagi lastnih predstav o meni osnovanih na podlagi dvajsetih namerno provokativnih, zbadljivih in šaljivih komentarjev.
A se sploh zavedaš, da predvsem analiziraš sam sebe in lastne predstave? Tako kot Jan o Videmšku, ki ga v prvem odstavku svoje žaljive blodnje vzpostavlja v nekakšni "socialni formaciji"? Očitno ne. Ok.
Kako naj s tabo kdo razpravlja, ko si pa hip(st)er občutljiv in v vsem vidiš grožnjo? In se ožališ. Vse ki se ne strinjajo diskreditiraš kot "besneče". Namesto da bi razumel iskrenost in navihanost (sic!) internetnega komentiranja in svobodo, ki jo daje v obrambi lastnega ega rajši groziš in se obračaš na aparate prisile in oblasti. Smešno.
Očitno se ne zavedaš, da tudi ti sodiš in moraliziraš, zelo. Iz katere pozicije je tvoje moraliziranje sprejemljivo, Videmškovo pa ne? Kaj in kdo si ti? Nič. Tako kot jaz, tako kot mi vsi tukaj.
Razlika je, da si ti v javnem prostoru, mi pa anonimni nihče. Jočeš kako nismo komentatorji in ti v isti poziciji, kot da to ni povsem jasno. Ti pisariš po RŠu, izpostavljen z imenom. Po lastni izbiri! Torej, sprejmi kaj javni prostor prinaša ali pa se odstrani iz njega. Precej enostavna izbira.
Iz tvojega pisanja veje pseudointelektualizem očiten iz besedišča. Da bi deloval "pametnejši" se zanašaš na tujke, ki imajo popolne sopomenke v slovenskem jeziku. Slednjih se nedvomno zavedaš, vendar jih nočeš uporabljati, saj uporaba tujk nekaj nakazuje. Je simbol tvoje dozdevne intelektualne nadmoči. A vendar govorijo nekaj povsem drugega ... ta pozicija spreminja nekoliko slabše podučenemu tvoja besedila v popolnoma neberljiv nesmisel, ki je na koncu sam sebi namen, RŠ pa spreminja v nikogaršnji medij.
S svojim besedičenjem hočeš izničiti dejstvo, da ne skrivate (seveda ne mislim celotnega RŠa) poudarjeno anarhistične politične usmeritve, in hočeš nas prepričati, da se ta usmeritev ne kanalizira skozi vas v eter (ki nima absolutno nobene veze z ravnovesjem saj ne govorimo o zastarelem fizičnem pojmu "etra"). Pač se motiš.
Očitno ne razumeš interneta. Po tvojih odzivih sem daleč najboljši, saj sem te sprovociral do maksimuma, s povsem (da uporabim tvoje besedišče) benevolentno provokacijo srži tvojega kvaziintelektualizma katere namen je bil sprožiti proces autorefleksije o vsebinah, ki jih RŠ ponuja. Seveda neuspešno, namesto tega sem dobil grožnje. Kako naivno od mene.
Toliko govorite o svobodi, a ko jo izkusite v njeni brutalni (besni) različici, pa kličete na pomoč odvetnike in sodišča.
Vi ste parodija samih sebe.
Jaz sem totalno za pogovarjanje, vse, kar napišem za RŠ, ima namen vzpostaviti neko pogovarjanje.
Mislim pa, da morajo biti za pogovarjanje vzpostavljeni neki minimalni pogoji, ki žal pogosto umanjkajo. Kakor jaz stvar vidim, prihaja do naslednjega:
- poziciji morata v pogovoru biti simetrični, drugače gre za boj; po eni strani se komentatorji počutijo v podrejenem položaju, ker pišejo v komentatorsko sekcijo in so že fizično pod izvirnim tekstom; reakcija na to je, da vzpostavijo drug tip asimetrije, v katerem so oni v prednosti; en komentator se množi v svoji identietti in tako prepričuje dosledne odzive avtorja, ki mora biti eden; ker ne odgovarjajo na podoben način za izrečeno kot avtorji, lahko razbijajo svoja stališče v več slabše utemeljenih zapisov, v katerih se tisti, ki odgovarja mora izgubljati, saj je pri tem zavezan popravljati površnosti odgovorov; temu se pridružajo potem na eni strani še pokroviteljska izrekanja in po drugi strani agresivna, žaljiva, zalezovalska
- ker prihaja do neke asimetrije, ki jo je treba na vsak način braniti prihaja tudi do omejenih možnosti izjavljanja; zelo težko je podajati tehtne, razdelane, smiselne in druge komentarje; med dvema asimetričnima pozicijama se nabira visok zid iz gnoja
- v tem primeru cenzure sploh ni treba izvajat, ker je cenzura že izvedena
Zato je moj predlog umik iz tega stanja cenzure in razvijanje produktivne debate na ravni kritiki RŠ - ustvarjalci RŠ (kar je verjetno v večini primerov itak eno in isto, zaradi česar je še bolj škoda, da te produktivne debate ni), ki se lahko odvija v obliki posebne - meta - oddaje, h kateri lahko poslušalci pozovejo nekoga na odgovornost (urednika, pisko / pisca) in mu v zastavijo neka bolj ali manj težavna vprašanja ali pa se to dogaja prek posebnih člankov, ki jih napišejo poslušalci, na katere k odgovornosti poklicani odgovoriti. Na ta način se lahko tudi pridobiva nove člane redakcij, ki potem sooblikujejo produkcijo Radia.
S tem nikakor nočem reči, da znotraj debate ne nastopajo pozicije moči; nasprotno, debata se mi zdi ultimativno merjenje moči, vendar pa daje boljša izhodišča obema stranema; obe strani lahko postavi v bolj simetrični izhodišči, ter jima s tem omogoči neke relevantne izpeljave, obenem pa jih pri tem od njiju že izsili, ker si noben ne želi, da bi izpadel papak pred tem, ki ga napada.
Do sedaj ne vidim veliko pogovarjanja, predvsem vidim veliko površnih sodb, ki jih sicer nima smisla dodatno cenzurirat, ker so v igro cenzure že vpletene, vendar pa ne prispevajo k ničemur drugemu kot k neki napetosti.
Ne vidim prav emožnosti za pogovor z nekom, ki me očitno nagovarja s pozicije osebnega znanstva, z osebnim imenom, medtem, ko je sam skrit, pri čemer izkorišča ravno to skritost, da lahko uporablja nek pokroviteljski govor, pri čemer je ravno ta pokroviteljskost osnovna gesta izjave, medtem, ko je dejanska kritika postavljena na stranski tir. Kakor tudi ne vidim veliko možnosti za odziv na to v tem, da mu razložim, kako je to neumno in nizkotno, v kar sem zaradi forme te kovnerzacije prisiljen, saj bo to povzročilo še bolj silovit odziv z njegove strani.
Zdi se mi, da tako na obeh straneh pride najslabše od teh strani in da pogovora v resnici ni. Gremo raje v studio razdelovat, za kaj tu v resnici gre.
@ Falk Analhokratik: okej, pa smo prišli malo dlje. Gremo se zdaj zares pogovarjat o vsebini tega, do česar si kritičen. To je tvoj prvi komentar, ki ni besneč, in nima veze s tem, če se jaz prehitro ali ne užalim (kar se pogosto verjetno res). Dejstvo je, da si besnel, pozival k pretepanju, na Wikipedijo si šel spreminjat, uporabljal si žaljivke itd. Ne vem, kaj je tu hudomušnega; tu je samo neko pomanjkanje stila, ki je posledica besnenja in sojenja; sodni spisi nimajo stila.
"Očitno se ne zavedaš, da tudi ti sodiš in moraliziraš, zelo. Iz katere pozicije je tvoje moraliziranje sprejemljivo, Videmškovo pa ne? Kaj in kdo si ti?"
Res je, da sodim, proti samemu sojenju v tem primeru nimam ničesar, bi pa naredil eno razliko med sojenjem in vrednotenjem. Ko začne nekdo soditi, umanjka vrednotenje. Vrednotenje je umetnost, ki lahko proizvede novo vrednotenje, sojenje lahko proizvede samo sojenje. Pri vrednotenju se zbližamo, pri sojenju se oddaljujemo. Želim si, da mi ne bi bilo treba sodit.
Če želimo naredit korak naprej od tega, če želimo vrednodit, moramo poznati, v katerih silnicah se znajde tisti, katerega delovanje vrednotimo. Ti recimo teh silnic nisi upošteval.
"pa hip(st)er občutljiv"
Očitaš mi, da sem hipster. Kako se moje pisanje ujema s stališči hipsterske subkulture? Nekaj sem kritiziral Pritličje, Kino Šiška, Airbeletrina, ki so vse institucije, ki na različne načine in v različni meri pomenijo točke reprodukcije hispterske subkulture, za katero je značilno določeno poudarjanje osebne avtentičnosti (proti kateri ves čas udriham), elitizma (proti kateremu ves čas udriham), določenega tipa literature, ki se ukvarja z intimnim družinskim življenjem (proti kateri ves čas udriham), brikolažnega publicizma (proti kateremu pogosto udriham, a se ga res včasih tudi poslužujem), humanitarizem in naivni multikulturalizem (proti kateremu sem pisal) itd.
Kako sem torej hipstersko občutljiv? Kako naj se začneva zbliževat, če niti ne veš, kaj pišem in mi ves čas vsiljujež neke izjave, ki jih nisem podal.
"ki jo daje v obrambi lastnega ega rajši groziš in se obračaš na aparate prisile in oblasti. Smešno."
Praviš, da sem anarhist, v istem hipu pa, da se obračam na aparate prisile in oblasti. Kako se ti ne zdi to v protislovju. Kako sem jaz anarhist potemtakem? Sploh ob tem, da ves čas nekaj vrednotim in si prizadevam za neke hierarhije? V katerih točkah s emoj svetovni nazor, izpričan v članki na RŠ, sklada z anarhizmom? Nekaj si namigoval, da sem IDS, in da delam v imenu IDS na Radiu, ampak kako bom anarhist, če v glavni liniji IDS-a ni nič anarhističnega; poleg tega sem izstopil iz stranke.
Skratka, kaj bluziš?
In seveda se bom obračal na aparate prisile, če me nekdo zalezuje, najbolj nizkotno žali na verski osnovi itd.
"Da bi deloval "pametnejši" se zanašaš na tujke, ki imajo popolne sopomenke v slovenskem jeziku. Slednjih se nedvomno zavedaš, vendar jih nočeš uporabljati, saj uporaba tujk nekaj nakazuje. Je simbol tvoje dozdevne intelektualne nadmoči."
OK, katere tujke so to, konkretno? Nekatere tujke uporablja zato, ker so takšne prisotne v "strokovni" literaturi, in na ta način omogočajo tistemu, ki bere, da se vklopi v neko referenčno področje. Mogoče res uporabljam nekatere tujke "preveč" pogosto, kar izhaja iz tega, da slovenščina ni moj materni jezik in imajo te tujke v svojih korenih več pomensko skupnega z jeziki izven južnoslovanske skupine, kar mi omogoča lažje medirati med slovenščino in srbohrvaščino. Kar je nekomu težje, je drugemu lažje. Ampak zakaj bi se moral jaz prilagajat tujemu "lažjemu", namesto, da bi se drug prilagajal mojemu? To se veže na ta komentar:
"A vendar govorijo nekaj povsem drugega ... ta pozicija spreminja nekoliko slabše podučenemu tvoja besedila v popolnoma neberljiv nesmisel, ki je na koncu sam sebi namen, RŠ pa spreminja v nikogaršnji medij."
Ja, in? Kaj me briga? Nekomu drugemu pa prenese več smisla. Če nekdo noče brati ali poslušati mojih tekstov naj jih ne. Na RŠ je še masa tekstov, ki so pisani drugače in naj spremlja te, če mu bolj ustrezajo. Ne vem, kako gre tako za "nikogršnji medij". Kakor drugim poslušalcem bolj ustrezajo moji teksti. Ni jih veliko, ampak so po odzivu sodeč veseli, da so prisotni, ker odpirajo določene tipe vprašanj, ki jih drugi teksti v prostoru (razen ostalih sorodnih na RŠ) ne; in I guess, da je poslanstvo Radia kot neodvisnega medija, da taka vprašanja tudi odpira. Niso pa moja stališča nikakor hegemonska znotraj medija, ker na njem samo v redakciji aktivno sodeluje okoli 20 oseb. Če so med bolj odmevnimi, to pove več o poslušalcih, če so tebi bolj očitna, to pove več o tebi, ki očitno ne spremljaš dovolj medija, da bi bil pozoren na tekste mojih sodelavcev, na katere sem sam pozoren, in ga zvajaš samo name (in še par drugih avtorjev).
"Očitno ne razumeš interneta. Po tvojih odzivih sem daleč najboljši, saj sem te sprovociral do maksimuma, s povsem (da uporabim tvoje besedišče) benevolentno provokacijo srži tvojega kvaziintelektualizma katere namen je bil sprožiti proces autorefleksije o vsebinah, ki jih RŠ ponuja."
Sprovociral si predvsem sebe, tako, da si me moral zalezovat, prežat na strani in žalit cel medij, mlatit po komentarjih urednika itd. itd. Ja, si pa tudi mene sprovociral; da sem se resno lotil tvojega delovanja, stopil na pot tvojemu bullyjanju, in sprožil v temi nekaj, da si končno stopil z mano v debato kot z enakovrednim sogovornikom.
"Očitno ne razumeš interneta."
Mogoče. Mogoče pa tudi vidim, kaj je problem interneta, poleg vseh prednosti. Množice se sklicujejo na fašistične spletne strani, na manipulacije s kontekstov videoposnetkov, kadar se postavljajo nasproti medijem, ki da jim prikrivajo resnico, ki da je prisotna na teh fašističnih spletnih straneh. Fašisti najdejo svoje upravičenje v "pluralnosti interneta"; bolj kot so prepričani v resničnost svojih stališč, bolj se spuščajo v laži; bolj ko so prepričani v svoj paranoidni svetovni nazor, bolj so prepričani v v transparentnost in razsvetljenost svojega stališča.
To so strukturni problemi interneta; v vsesplošnosti vseh mogočih podatkov si vsak lahko brez težav zgradi svoje moralno upravičenje, ne glede na to, kako šibko je v resnici. Vsak se lahko počuti kot alternativa, čeprav je samo idiot, fašist, bully itd. itd.
In znake vsega omenjenega si ti kazal v zadnjem obdobju v komentarjih. Ne vidim, kje je tu ta karnevalski, subverzivni potencial interneta? Jaz vidim v tem samo greznico, samozablodo itd.
Skratka, pomir se, nič ti nočem, mirna Bosna. Če maš pa kako kritiko, jo pa utemelji na resničnih podatkih in ne tako kot da me želiš z ekspresno sodbo postaviti pred zid, ker to ne pomaga niti meni niti tebi.
"Razlika je, da si ti v javnem prostoru, mi pa anonimni nihče. Jočeš kako nismo komentatorji in ti v isti poziciji, kot da to ni povsem jasno. Ti pisariš po RŠu, izpostavljen z imenom. Po lastni izbiri! Torej, sprejmi kaj javni prostor prinaša ali pa se odstrani iz njega. Precej enostavna izbira."
In še to; kako sem jaz anarhist v primerjavi s tabo, ki vidiš javni prostor kot mesto anything goes?
Javni prostor za mene nikakor ni mesto največje neartikuliranosti, temveč ravno obranto, mesto, ki ima privilegij v tem, da se vanj steka največja artikuliranost in pripravljenost za mediiranje.
To, da si "anonimni nihče", pa ti omogoča določeno nadvlado, tako kot meni omogoča določeno nadvlado, da nisem anonimen. Položaja nista ista, sta pa enako "oblastna", vendar asimetrična, in treba se je potrudit, da greš onkraj njiju, v neko produkcijo.
Jaz sem naredil korak k temu, ne vem, če ga boš še ti.
"I disapprove of what you say, but I will defend to the death your right to say it" (Hall)
Odlično meditativno in kontemplativno izhodišče ... za te počitniške dni. Da ne banaliziram, odgovorim, sem dolžan.
Pozdrav!
Naj zgolj vzpostavim oz. ponovim par poant sodelavcev zgoraj:
- kljub temu, da je bilo siceršnje uredniško sito tokrat dopustniško, v celoti stojim za Jernejevo recenzijo. Menim, da je besedilo večplastnejše kot to razbirajo nekatera zgornja branja, celo več, mislim, da je recenzent pokazal nekaj zavesti siceršnjega diskurza glede fenomenov na sceni in da je to zavest ter določeno mero distance dovolj premeteno in brez pretiranega kompiliciranja vključil v pozicijo iz katere v recenziji izhaja,
- fenomen Matter je (kot je razvidno tudi iz zgornjih komentarjev) na RŠ široko in iz različnih perspektiv obravnavan, pretresan in - ja, tudi podprt (in obratno). Dejstvo, da se Radiu na tej točki očita nereflektirano obravnavo Matter priča o nepoznavanju naše vsebine. V kolikor se kritik našega dela ni pripravljen spustiti v vsebinsko polemiko na tem nivoju - na nivoju našega dela in (plodne heterogenosti) vzpotavljenih vrednostnih perspektiv, je vsaka vsebinska razprava z moje strani tukaj nemogoča (navedba "polarizacije mnenj" tu denimo ni zgolj bistroumna prazna izjava, temveč temelji na primerjalnih distinkcijah med več različnimi tehtnimi kritičnimi besedili in drugem našem delu z vsebino Matter, njena funkcija pa nikakor ni definicija našega odnosa temveč eksplikacija njegove dinamike, fluidnosti ter širše pomenljivosti). Naša obravnava Matter morda najjasneje nakaže to (tudi že zgoraj s strani Jerneja Kaluže vzpostavljeno) heterogenost - uredniški vpogled vanjo ter orientacijo skoznjo. In prav tu se tudi generira širši in po mojem mnenju edini dejansko ploden uredniški pristop k fenomenu glede katerega se sicer lahko zgolj postaviš na barikado in si še tisoči "sam svoj urednik"
- Gramatik: prav tako kot bi bila uredniška profilizacija vrednostnega odosa do Matter izrazito škodljiv avtoritarni ukrep in dušenje plodnega kritiškega dela, tako bi bila tudi uredniško diktirana vrednostna perspektiva do fenomena "Gramatika v Ljubljani" v izrazitem neskladju s siceršnjimi nagnjenji nekaterih glasbenih redaktorjev RŠ, ki opravljajo kvalitetno delo. Sam prevprašujem plodnost uporabe pojmov "hipster___ whatever" in določanje posplošenih družbenih entitet skupin kar vsevprek kot "liberalnega priviligiranega" razreda (in mimogrede - v Muanisovi podobni maniri - tako razmišljam tudi o "Alternativi"). Če gre tu za karkoli je to neupravičeno poenostavljanje kompleksnosti dejanskega stanja na področju glasb in njihove širše kulturne/politične stvarnosti, pa tudi siceršnjih kulturnih/političnih realnosti. Osebno trenutno delo glasbenih redaktorjev RŠ (v bistvenem smislu širšega redakcijskega outputa) vidim ravno v zarisovanju parametrov te kompleksnosti, ki je očitno izredno zavita, nepregledna in zakrita z miljardo predsodkov, vkopanih prepričanj, pavšalno uporabljanih pojmov, miti in "reality showi" o scenah in scenicah, različnimi viri moči na "teh" ipd. V tem kontekstu stojim za dejstvom da se RŠ s sproti razvijajočim se kritiškim pristopom vpenja tudi v vrvenje okoli pojavov, za katere marsikdo očitno ne vidi mesta na RŠ, ter skozi sebi lasten proces vzpostavlja smiselen kritičen odnos do teh. In ja, tudi zgornje besedilo je lahko tehten in potencialno ploden prispevek v širši diskurz.
V prihodnosti pa bomo nedvomno iskali tudi še boljše načine za artikulacijo vsega tega, nekatere uredniške spremembe so počasi že na vidiku!
ej sam tolk, kolk dobi tale radio od alter ljubljanske kulturne elite za delanje propagande? al gre to bolj v zepe novih urednikov? saj verjamem, da ne dobivate bas nekih zneskov, najbrz gre tu za nabiranje socialnega kapitala in mrezenja z raznimi strukturami, ki obvladujejo alter sceno. zmauc, kino siska in pritlicje so tu v vlogi benevolentnega gospodarja in vsak bi rad svojo drobtinico pogace
" - kljub temu, da je bilo siceršnje uredniško sito tokrat dopustniško, v celoti stojim za Jernejevo recenzijo."
- Nobody cares. In je že očitno. In ni to poanta - kdo stoji za recenzijo, ker je vseeno slaba recenzija. Pač, stojiš za slabo recenzijo.
"Menim, da je besedilo večplastnejše kot to razbirajo nekatera zgornja branja,..."
- A se nam lahko podrobneje razkrije ta večplastnost (lepo prosimo in se vnaprej zahvaljujemo) ?
"celo več..."
- Uuhuuu, močno.
"... mislim, da je recenzent pokazal nekaj zavesti siceršnjega diskurza glede fenomenov na sceni ..."
- Mja, "nekaj zavesti" se ne sliši baš kot zelo relevanten in dodelan kriterij/standard.
"Fenomeni na sceni" je pa tudi pomanjkljiva fraza/oznacevalec. Zelo ambiguously povedano. Skoraj tko kot "nekaj zavesti"...naj v tem slogu tudi pojasnim: uporaba besed brez konkretnega pomena je skor "prazna retorika scena" (če smo že pri fenomenih, scenah in matter-like rimah). Fenomeni na sceni. Aveškao.
Mislm.. zavest glede fenomenov na sceni se v tej recenziji bere kot, da avtor samo ve kdo so Matter in kdo je Gramatik. Dlje ne gre, žal.
"... in da je to zavest ter določeno mero distance dovolj premeteno in brez pretiranega kompiliciranja vključil v pozicijo iz katere v recenziji izhaja."
- Torej mediokriteta ampak ajd, naj mu bo (avtorju). Ker je tako "jasno"/ "polako pišem, jer znam, da ne znaš brzo da čitaš" spisu. Al kaj ?
Heh :) Upam, da ne bomo končali tkole:
https://youtu.be/hnTmBjk-M0c
Kakšna latovščina! Tudi jaz bi prosil in se že vnaprej zahvaljujem za mal podrobnejšo razlago in utemeljitev prijav tipa "menim, da je besedilo večplastnejše kot to razbirajo nekatera zgornja branja,..." ali pa
"... mislim, da je recenzent pokazal nekaj zavesti siceršnjega diskurza glede fenomenov na sceni ..."
Smeha do solz!
alter? zmauc, kino siska in pritlicje alter? od kdaj je hipster alter?
pucelj in kaluza, ne vem kaj je slabse - da stojita za slabo recenzijo pod floskulami o heterogenosti ali da se preprosto ne zavedata, da je recenzija slaba in da ne sodi na rs. kaj vse clovek dozivi!
rš je, kljub spodrsljajem a la matter, naivnim t.i. recenzentom, nekritični podpori vsega kao levega in padcu kvalitete programa v zadnjih desetih letih, na žalost še vedno edina alternativa ostalemu sranju. godspeed!
http://i.imgur.com/0cTa3uY.png
dala misliti vam je. in kaj ste domislili?
Strani
Komentiraj