Formalizem v službi socializma

Dopisni volilni kongres Iniciative za demokratični socializem, krajše IDS, sicer članice parlamentarne koalicije Združena levica, je po pol leta internih strankinih bojev prinesel novo vodstvo. IDS se je v zadnjem letu postopno delil na dve struji. Prva, recimo ji "parlamentarna struja", ki ji pripadajo tudi člani poslanske skupine, se zavzema za združitev IDS-a z ostalimi strankami koalicije Združena levica v enotno stranko. Njej nasprotna struja - naj jo na tem mestu zavoljo enobesednega označevalca imenujemo “frakcija” - pa združitvi nasprotuje in problem stranke vidi v preveliki usmerjenosti v parlamentarno delo. Člani "parlamentarne struje" se na naše klice v zadnjih dveh dneh niso odzvali, zato bomo v današnjem Kultivatorju polje slovenskega socializma orali s frakcijskim plugom.

Rezultati notranjih volitev omenjene delitve niso zaključili, temveč so jo kvečjemu poglobili. V novem svetu stranke namreč prevladujejo članice in člani "parlamentarne struje". Tisti iz vrst “frakcije” pa trdijo, da je rezultat posledica avtobus demokracije, saj naj bi "parlamentarna struja" tik pred kongresom množično včlanjevala člane z namenom jačanja svoje glasovalne moči. Pojasni Rok Kogej, donedavni član “frakcije”, ki je po nedavnem dopisnem kongresu iz stranke izstopil:

Izjava

Množično včlanjevanje je v stranki sprožilo spor glede vprašanja glasovalne pravice novih članov. Volilna komisija je volilni imenik določila tako, da so bili vanj vključeni le tisti člani, ki so bili včlanjeni pred tem zadnjim valom. Kogej meni, da takšna praksa ni sporna, sporno pa se mu zdi, da je nato že med trajanjem kongresa svet stranke spremenil volilni imenik:

Izjava

Člani "parlamentarne struje" pa medtem opozarjajo, da je bila že odločitev volilne komisije, da v volilni imenik ne vključi novih članov, v nasprotju s statutom stranke in da je torej svet le popravil napako.

Nedavni dopisni kongres je sicer drugi poskus izvolitve strankarskega vodstva. Prvi je bil fizični kongres aprila v Krškem, ki se je zaključil brez glasovanja. Na tistem kongresu naj bi člani poleg volitev novega vodstva glasovali tudi o poziciji IDS-a glede združevanja koalicije Združena levica v enotno stranko. Ta odločitev je tudi tista, okrog katere se je v zadnjem letu izkristaliziral spor med strujama. Po Kogejevi interpretaciji je bil neuspeh aprilskega kongresa posledica rušenja s strani poslanske skupine, ki naj ji ne bi bil všeč rezultat razprave:

Izjava

Aprilski kongres se je zaključil brez odločitve, in sicer zaradi nesklepčnosti. Tako kot po zdajšnjem dopisnem kongresu se je tudi takrat razplamtela polemika glede interpretacij strankarskih aktov in pravilnosti odločitve o prekinitvi kongresa. In tudi pred aprilskim kongresom je prišlo do domnevno organiziranega včlanjevanja novih članov, le da takrat s strani "frakcije". Številčno je bil sicer tisti val včlanjevanja manjši, poleg tega pa Kogej meni, da ju ne gre enačiti tudi iz drugih razlogov:

Izjava

Kjer Kogej dela razliko, pa člani "parlamentarne struje" vidijo enak vzorec in člane "frakcije" obdolžujejo dvojnih meril.

IDS je torej v zadnje pol leta padel v vrtinec formalističnega prerekanja glede interpretacij strankarskih aktov, s katerimi si struji skušata izboriti pot na oblast ali pa vsaj zapreti to pot nasprotnikom. Ta prerekanja spremljajo še bolj ali manj upravičena včlanjevanja z namenom izboljšanja pozicije posameznih struj znotraj stranke. Za temi formalističnimi prerekanji pa stoji globlji spor glede prihodnosti stranke.

Ta spor se je izkristaliziral ob razpravi glede združevanja koalicije Združena levica v enotno stranko. Pojasni Kogej:

Izjava

Člani "parlamentarne struje" zagovarjajo tezo, da je koalicijska povezava, kakršna obstaja v tem trenutku, neracionalna, saj koalicijsko usklajevanje zahteva veliko časa in energije. Hkrati so prepričani, da bi odhod IDS iz koalicije pomenil nujen poraz na naslednjih volitvah, kar naj bi uničilo dosedanje dosežke.

Po drugi strani člani “frakcije” niso enotni glede izbire med samostojno potjo in nadaljevanjem s koalicijo, združuje pa jih nasprotovanje združitvi v enotno stranko. Prepričani so, da bi združitev Združene levice v enotno stranko onemogočila notranjo demokracijo in IDS oddaljila od cilja izgradnje socializma:

Izjava

V tem kontekstu vprašanja organizacije je Kogej prepričan, da bi v združeni stranki prevladovala parlamentarna usmeritev:

Izjava

“Frakcija” se torej pri združevanju boji dominance poslanske skupine v stranki in prevlade parlamentarne logike. Takšno logiko sicer opažajo že sedaj. Poslanska skupina naj bi v notranjih razpravah zavzemala jasno stališče, da velja enačba: poslanska skupina je enako Združena levica je enako IDS. Kot primer rezultata takšne logike delovanja pa Kogej navede kampanjo ob referendumu o družinskem zakoniku. Ta naj ne bi stremela k izgradnji trajnih povezav s civilno družbo in povečevanju prisotnosti na terenu, temveč je bila zreducirana na PR kampanjo:

Izjava