Koliko še do globalnega prostega trga?

Nemški gospodarski minister in podkancler države Sigmar Gabriel se je preteklo nedeljo javno odzval na aktualno stanje pogajanj glede prostotrgovinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo Transatlantsko trgovinsko partnerstvo pod kratico TTIP. Njegovim besedam, da so pogajanja z Združenimi državami propadla, četudi tega nihče ne prizna, so sledili podobni odzivi nekaterih drugih vidnih evropskih politikov. Podobne geste so nato sledile še s strani avstrijskega finančnega ministra Reinholda Mitterlehnerja in francoskega ministra za trgovino Matthiasa Fekla. Podporo začasni ustavitvi pogajanj je podal njegov nadrejeni, francoski predsednik François Hollande.

Na ta val negativnih izjav okoli spornega prostotrgovinskega sporazuma je z nasprotnimi trditvami odgovorila Evropska komisija, prav tako se je za podporo nadaljevanju pogajanj oglasila nemška kanclerka Angela Merkel. Ali gre v takšnih odzivih zgolj za nabiranje javne podpore ali pa se evropska politika obrača, razloži Guy Taylor z nevladne organizacije Global Justice Now.

Izjava.

Hitrost pogajanj o Transatlantskem trgovinskem partnerstvu se je sicer upočasnila in vidnih usklajevanj med obema partnericama ni bilo. Eno od spornih poglavij je finančna liberalizacija, ki jo zahteva evropska stran. Več o poteku pogajanj pove Lora Verheecke s Corporate Europe Observatory.

Izjava.

Neugodne pogoje za nadaljevanje pogajanj prinaša tudi negotova politična situacija na obeh straneh. Na evropski strani tako iz unije odhaja Velika Britanija, ki je bila močan podpornik sklenitve sporazuma, na ameriški pa se jeseni obetajo parlamentarne volitve.

Izjava.

Drugi veliki sporazum, ki zajema prosto trgovino preko Atlantika, se imenuje Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum ali krajše CETA. Namen slednjega je vzpostaviti prostotrgovinsko območje med Evropsko unijo in Kanado, vsebina sporazuma pa je bila med obema že usklajena. Evropska komisija je tako v začetku julija poslala dokument v potrditev Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in nacionalnim parlamentom. Eden od spornejših ukrepov, ki jih sporazum prinaša, je prenovljeni mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami Investment Court System, znan pod kratico ICS. Ta je nadomestil prej uveljavljeni mehanizem Investor-state Dispute Settlement, krajše ISDS, ki je pomenil ad hoc oblikovanje sodišča za konkretne spore. Razlika, ki jo prinaša ICS, je oblikovanje stalnega sodišča s svojim osebjem. Kljub temu pa bi takšna sodna institucija lahko povozila volje nacionalnih držav v možnih tožbah.

Izjava.

Četudi morda trgovinski sporazum z Združenimi državami ne bi bil sprejet v bližnji prihodnosti, pa bi ratifikacija Cete poleg kanadskim korporacijam posredno omogočila tudi tožbe ameriških podjetij v državah Evropske unije.

Izjava

Eden od očitkov, ki leti na škodljivost sporazuma s Kanado, je tudi vprašanje varovanja avtorskih pravic. CETA naj bi skozi zadnja vrata prinašala več spornih določil iz že pokopane ACTE. Več pove Rok Deželak s Piratske stranke.

Izjava.

CETA, ki sedaj čaka na glasovanje še v Evropskem parlamentu in Evropskem svetu, mora za polno veljavo biti potrjena še v nacionalnih parlamentih. Vendar pa velja, da, kolikor bodo trgovinski sporazum izglasovali evropski poslanci, bodo njena določila veljala, četudi se o njeni usodi še niso posamično izjasnile države članice.

Izjava.

Tretji od velikih aktualnih prostotrgovinskih sporazumov, ki zadeva tudi države Evropske unije, pa je TISA oziroma Trade in Services Agreement. Za razliko od prvih dveh slednji zajema več kot 50 držav, njegov namen pa je liberalizacija trgovine s storitvami. V zadnjem času je dotičini sporazum manj izpostavljen, vendar pa naj bi se kljub temu pogajanja držav nadaljevala izven dostopa javnosti.

Izjava.

Ker je za veljavo Cete potrebno posamično soglasje držav članic, bo o njem v prihodnosti odločal tudi slovenski parlament. Danes je bil omenjeni sporazum tudi predmet seznanitve v Ekonomsko-socialnem svetu. Kaj je bilo tam rečeno, pove Jakob Počivavšek s Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.

Izjava

Za stališče do možne ratifikacije prostotrgovinskega sporazuma s Kanado smo povprašali tudi v glavni vladni stranki SMC, vendar smo navkljub obljubam ostali praznih rok. V središču Ljubljane pa je v odziv na možno ratifikacijo Cete za 15. septembra že napovedan protest, ki bo potekal v organizaciji Koalicije proti tajnim sporazumom (napoved protesta proti tajnim sporazumom Andreja Gnezde iz Umanotere).