Libijski OFF

Združene države Amerike in Izrael sta podpisali dogovor o ameriški vojaški pomoči tej bližnjevzhodni zaveznici. V naslednjih desetih letih bo Izrael prejel približno 34 milijard evrov pomoči, kar predstavlja največji sveženj ameriške vojaške pomoči katerikoli državi do sedaj. Dogovor sicer vključuje nekatere omejitve, ki jih v zadnjem desetletnem programu pomoči ni bilo. Izrael bo tako moral celotno vsoto pomoči porabiti za nakup opreme ameriške izdelave, medtem ko je do zdaj največ četrtino lahko porabil za nakup orožja domače izdelave. Prav tako bo prepovedana poraba omenjenih sredstev za gorivo.

Odbor za zunanje zadeve britanskega parlamenta je objavil poročilo o britanski vlogi v napadu na Libijo leta 2011. Kljub temu, da je omenjeni odbor sestavljen predvsem iz članov konservativne stranke, je poročilo do ravnanja takratne vlade Davida Camerona precej ostro. Izpostavlja, da je intervencija svoj naznanjeni cilj, torej zaustavitev napadov na civilno prebivalstvo, hitro dosegla, nato pa je zdrsnila v zasledovanje zamenjave režima. Poleg tega glede na poročilo britanska vlada ni imela načrta za stabilizacijo in obnovo države po padcu Moamerja Gadafija. Poročilo navaja tudi pomanjkljivosti obveščevalnih podatkov in ponekod njihovo napačno interpretacijo s strani političnega vodstva.

Nekonsistentna politika zahoda v Libiji se medtem nadaljuje. ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Španija in Italija so v skupni izjavi pozvale sile pod vodstvom generala Khalife Haftarja, naj se umakne iz nedavno zasedenih pristanišč, ki so ključna za izvoz nafte. Pristanišča v tako imenovanem naftnem polmesecu, v katerem se nahaja približno 80 odstotkov libijske nafte, so bila do začetka tedna pod nadzorom milic, povezanih z Vlado narodne enotnosti, ki jo priznava zahod. Njihov novi gospodar, general Haftar pa te vlade ne priznava in je tesneje povezan s konkurenčno vlado, ki deluje iz vzhodnega mesta Tobruk. Kljub temu, da nasprotuje s strani zahoda podprti vladi, pa evroameriške oborožene sile v boju proti Daešu sodelujejo tudi z njim.

Rusko zunanje ministrstvo pa medtem opozarja na porast moči Daeša v Afganistanu. Zamir Kabulov, najvišji ruski uradnik, zadolžen za to srednjeazijsko državo, trdi, da je v Afganistanu trenutno približno 2.500 borcev Daeša, in je izrazil zaskrbljenost, da bo v prihodnje njihova moč narasla. Za nastalo situacijo je okrivil ZDA, ki po njegovem mnenju neodgovorno zapuščajo nestabilno državo. Rusija sicer z zaskrbljenostjo spremlja ameriški odhod iz Afganistana. Nestabilen Afganistan bi namreč lahko ogrozil stabilnost režimov v sosednjih srednjeazijskih državah, v katerih ima Rusija tako geopolitične kot gospodarske interese. Poleg tega Rusijo skrbi povečana pridelava opija. Država namreč porabi petino svetovne produkcije opiatov, ki v veliki meri izvirajo iz Afganistana, vsako leto pa zaradi heroina umre približno 7 tisoč Rusov, kar je polovica vseh ubitih ruskih vojakov v ruski vojni v Afganistanu.

Ruska hekerska skupina Fancy Bear je vdrla v podatkovno bazo Svetovne protidopinške agencije in objavila podatke o zdravilih, ki jih jemljejo tri ameriške atletinje, in sicer Serena Williams, Venus Williams in Simone Biles. Objave razkrivajo, da je omenjenim atletinjam zaradi sklicevanja na zdravstvene težave dovoljeno jemati sicer nedovoljene substance. Ruska vlada kakršnokoli vpletenost v napade zanika, delu ruske atletske reprezentance pa je bila na letošnjih olimpijskih igrah prepovedana udeležba zaradi državnega dopinškega programa.

Zaključujemo v Evropi. V Strasbourgu poteka plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem je imel svoj vsakoletni nagovor poslancev, imenovan tudi stanje Unije, predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker. V Strasbourgu se mudi sodelavec Radia Študent Lio Novelli, ki našteje glavne točke Junckerjevega nagovora:

Izjava6

Skupna evropska vojska je sicer dolgoročni cilj, v bližnji prihodnosti pa si Juncker želi vzpostaviti stalni skupni štab za koordinacijo skupnih misij. Prav tako je napovedal podvojitev sredstev v okviru Evropskega sklada za strateške investicije na 630 milijard evrov. V prvem letu je sklad zbral 116 milijard. Omenjeni sklad je sicer v večji meri sestavljen iz zasebnih investicij, saj od do sedaj načrtovanih 315 milijard evrov Evropska unija prispeva le 5 milijard neposredno in 16 milijard poroštev.