Sarajevo zdaj - eno od možnih mapiranj
»Ali je Sarajevo, kjer je nekoč bilo?« To vprašanje si je že davno zastavil pop zvezdnik Dino Merlin in po štirinajstih dnevih bivanja v Sarajevu – ter s šestnajstimi dnevi, ki so še pred menoj – dobiva svojo relevantnost in svojo obliko. Mislim, da je odgovor lahko le sarajevski: je in ni.
Mesto je administrativno razdeljeno na kar nekaj občin in dve entiteti. Zaradi razdrobljenosti podatkov, ki izhaja iz tega dejstva, je težko kvantitativno oceniti njegovo velikost. Vzel sem si nekaj časa za pregled teh podatkov in določitev obsega mesta kot neke celovite geografske enote. Prišel sem do številke nekaj več kot 400 000 prebivalcev. Kar je, skozi resolucijo globalnega pogleda, primerljivo z Ljubljano. V tej primerljivosti pa se lažje pokažejo vse razlike.
Recimo, da je Ljubljana mesto globine, Sarajevo pa površine. Ljubljana skozi zgodovino linearno raste in ima ves čas zanemarljivo zgodovinsko vlogo. Sarajevo, na drugi strani, je bilo nekoč pomembno središče velikega imperija v Evropi in v 17. stoletju eno največjih mest na celini. Vendar je v letu 1931 imelo manj prebivalcev kot takrat. Tu je potem začetek prve svetovne vojne in najdaljše obleganje v moderni zgodovini na koncu 20. stoletja. Danes mesto tiči v obskurnosti, iz katere se vendarle, kot bom skušal pokazati, počasi izvija.
Če se v Ljubljani plasti zgodovine in vsakdanjega življenja nalagajo druga na drugo, je v Sarajevu vse odprto; fasade so prepredene s strelnimi luknjami, vulgarnost realpolitike je povsod prisotna, polemike so ostre, ne brez žalitev. Življenje mesta se v glavnem odvija v dolini, od zahoda proti vzhodu in obratno. Je pretočno in po njem se je lahko orientirati, kar mu daje posebno dinamiko ter obenem intimo metropole. Da – intimo; v metropoli veš, kje boš lahko srečal določen krog ljudi ob določeni priložnosti, metropola skrbi za to, da ljudje, ki bi radi prišli skupaj, pridejo skupaj. V skladu s temi dejavniki bi lahko naredil še eno opredelitev: Sarajevo deluje kot mala metropola, Ljubljana pa kot velika vas.
A nadaljujmo z dvojico površina-globina. Od zahoda do vzhoda se razločno razpenjajo najprej turški, potem avstro-ogrski in nazadnje še realsocialisitčni del. Nad njimi se pnejo griči, poseljeni s hišami, kar ustvarja neko koncentracijo pogleda, neko prisotnost fizičnega mesta na površini in ne skritost njegovih delov pred pogledi z ulice. Vsa ta prisotnost, vzpostavljena skozi stoletja, dela Sarajevo za raznoliko mesto. Kritike, ki gredo proti temu, niso vzdržne. Kljub spremenjeni in bolj monolitni nacionalni sestavi je Sarajevo še vedno izrazito večznačno mesto.
Če kaj o tem pove število turistov – teh je več, kot jih je bilo kadarkoli v zgodovini. Če gre za vprašanje multikulturnosti – v mestu je, še posebej v toplejših mesecih, veliko Arabcev in Turkov. Vseeno mislim, da gre strukturiranost raznolikosti brati v veliko bolj subtilnih znakih, ki se sestavljajo v značaj mesta. Greš denimo na nogometno tekmo in te varnostniki prijazno pretipajo in dajo nekaj vljudnih napotkov. Policisti pokajo vice. Potem pa naročiš pijačo in imaš pred seboj arogantnega natakarja. En taksist te nadere, da ne bo zdaj vozil, drugič se obnaša kot gostitelj. Greš v nedeljo ven, dežuje in kavarna je polna. Greš v ponedeljek ven, ne dežuje, nikjer nikogar. Razmišljaš, kaj je razlog – morda se je začela vojna in tega še ne vemo. Gostitelj potrdi, da to ni izključeno. Sarajevo je polno gest, ki so kontraintuitivne ali dvoumne. S svojo razpredeno mrežo znakov in njihovih kodov vpenja obiskovalca v stalno pozornost, ga vodi po različnih četrtih in različnih kafanah, knjigarnah, dogajanjih. Preprečuje mu udomačitev, zadržuje ga v neki očitnosti nevrastenije.
To se po malem razgubi, ko se pogovarjaš z lokalnimi liberalci. Neverjetna količina avtorasizma, neprestano pljuvanje čez mesto. Rigidno antimuslimanstvo. Neofašistični diskurz, pritiran do razvejanega žargona. »Mi smo talibanska kasaba.« Ali pa formule tipa: »Mi smo zaostali, zato ne razumemo Žižka. Žižek bi pri nas veljal za islamofoba.« Ko ta diskurz razglaša zaostalost Sarajeva, ne vidi, da razglaša svojo zaostalost, če privzamemo to teleološko metaforo ali če raje zdiferenciramo: ne vidi, da se poslužuje mitskih, perifernih diskurzivnih strategij, ki so odpadni material Evrope. A tu je še drug enoumni diskurz, ki prvega dopolnjuje oziroma obratno, diskurz islamizma, ki poziva k linčanju tistih, ki širijo liberalno vulgato, pri čemer je njihov diskurz primerljiv s tistim »zlovenskim«.
V prostoru med tema dvema glasnima manjšinama se odvija tiha dvoumnost, ki v Sarajevu dolgo traja. Forma je ista, le da napolnjena z drugo vsebino. Liberalni nasledniki socializma zaman upajo na vrnitev starih časov. Jugonostalgija v nasprotju s pričakovanjem casual slovenskega turista tu nima mesta. Pritekata arabski in turški kapital. Mesto se gradi; v načrtu je futuristična soseska Nova Ilidža za 40 000 prebivalcev in posebno turistično naselje v Trnovem. Začenjajo se evropske integracije, geopolitično je območje pod okriljem Zahoda. Zato referendumsko dogajanje in resentimentalno provociranje s strani Milorada Dodika ni več kot bizarna realpolitična folklora. Kar pomeni, da tudi tista pomisel na vojno ni realistična; kolikor pač ni realno učinkujoča fantazma, kar seveda v veliki meri je.
Zdi se, da Sarajevo še enkrat več postaja posrednik med političnima in fantazmatskima Zahodom in Vzhodom. V tihi dvoumnosti vsakdanjika se kuha neka nova prihodnost mesta, morda nov vzpon. Tudi s tega vidika gre za svojevrsten place to be; nizke cene, potencial, burno javno življenje, ki ga je bolje opazovati s strani, večznačnost in zadovoljivo kafansko ter umetniško dogajanje.
Ob vzpenjači, ki vodi do vrha blokovskega naselja Ciglane, od koder ponoči opazujem valovanje ožarčenih hiš po nagubani površini mesta, me ima, da bi tukaj ostal.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
v sarajevu sem bil dvakrat. 1987 in 2013. 1987 - dobre ribe. 2013 - pomor. prvič multikulti v najboljšem in edinem pomenu besede, drugič pa... ajde dokrajči čevape pa gremo...
Kako lepa ubeseditev!
Pogosto razmišljam o tem, kakšne kulturne identitete prestolnic so nam znotraj pojma Balkan na voljo in se počutim strašno ujeto. Kot da živim v epohi kulinarike in kulturnih sekundarnostih obstranskega pomena. Balkan je pozitivno nabita praznina, pravijo videoposnetki na YouTubu. Mogoče včasih najdemo tisto, kar smo sami. Tako je s potovanji...
Super članek.
Der gruene papagai entgegenet:
"Der mensch ist nicht symetrisch."
nehi bluzit, prosim
@ Matija: Jaz sem bil štirikrat.
Enkrat nekje 91, tega se ne spomnim. Ko smo z letalom prišli nad Sarajevom sem bojda zavpil: "Babo, babo, vid' Sarajevo". In potem sem bojda dobil sladkarije od sopotnikov.
Potem začetek 2014. Nek random spor, neka random alpha male zafrkavanja, nepotrebna grobost. Rekel sem, da se ne bom vrnil.
Potem oktober 2015. Čisto druga stvar, poleg slabih znakov tudi dobri znaki, mesto me je navdušilo s svojo zmedenostjo, rekel sem, da se moram vrnit.
In zdaj. Vtis v zgornjem članku.
Kar se tiče čevapov, vsakič, ko grem čez Čaršijo, vsakič prepoznam Slovence, ki jedo čevape; na nek tipičen način, kot da so prišli v Sarajevo samo na čevape na Čaršijo, uživat v neki protokonolizatorski pozi.
S prijateljem se zafrkavava, da bi bilo treba Slovencem prepovedat dostop na Čaršijo. Ta opozicija na ženske - čevape, 80-ta in sodobnost je prav tipična za slovenske obiskovalce in je po mojem mnenju stvar nekega instant turizma (kar ni kritika tebe, ponavadi pač nimamo časa se bolj spoznavat s kraji). Treba je ostat ene 10 dni, zamenjat par lokalov in mestnih predelov ter predvsem tipov ljudi, s akterimi s epogovarjaš. Potem si totalno zmeden in hočeš ostat še deset dni, da ti postane kaj bolj jasno.
Nič nea bluzim...
Papagaje bo treba utišat. Naj pridejo v Trubarjevo hišo literature in naj tam kokodakajo naprej ...
Imam isto izkušnjo iz Sarajeva. " A ste probali čevapčiče pri Željotu?"
ad JOŠKO: the same feeling
ms, omenil in komentiral sem stanje v dveh različnih obdobjih. žalosti me, da se je nekoč svetovljansko mesto spremenilo v burka/hijabtown, deset dni gor ali dol. čevapi pa nimajo veze.
burka/hijab sta znaka svetovljanskosti, ker jih nosijo arabske turistke in zelo redka Bosanka. V glavnem jih vidiš poleti, do konca septembra. Kot pišem v tekstu, gre zato, da se je tuja populacija pač nekoliko zamenjala. Imaš pa še vedno veliko Italijanov, Špancev.
Ne bom igral advokata mestu, ampak to je pač samo kliše in cel moj tekst se gradi na tem, da razbija klišeje o pecanju žensk v osemdesetih in čevapih danes. Kot pravim, to je mesto nepreglednih odtenkov, burka/hijabtown kliše pa je produkt aktualne hladne vojne oziroma prozahodnega in proruskega bloka, ki lomita glede vprašanja islama.
Sicer pa, koliko sem videl, kako se nosijo domačinke; po moji oceni precej bolj uštimano, a obenem tudi dostojanstveno in vzvišeno kot v povprečju v Ljubljani. Če dam podlago za nasprotni kliše.
a mnogokdaj tudi nakičeno in pretirano odišavljeno. Tako kot pri vseh stvareh, imaš cel spekter.
A kdo sva midva, da bova ocenjevala mesto po tem, kako se oblačijo ženske? A ni to malo šovinistično ... Poleg tega pa; ti si bil tam par ur, jaz prečesavam mesto v vseh smereh.
Popravek:
- "tudi dostojanstveno in vzvišeno kot v povprečju v Ljubljani"
s pridevnikom 'dostojanstveno' sem pravzaprav mislil 'samozavestno'
- hijab; za razliko od burk je tudi med Bosankami veliko hijabov, tj. naglavnih rut (kljub temu še vedno v manjšini), a ne vem, zakaj bi si ta noša zaslužila kritiko in v čem je razlika med navdušenjem nad minikrilom in nenaklonjenostjo hijabu; verjetno samo v dostopnosti moškemu pogledu
"burka/hijab sta znaka svetovljanskosti, ker jih nosijo arabske turistke" je, upam, čista provokacija. govorim o porastu islama, poglej okoli po bosni... enako je tudi, če greš proti severu, samo z drugo religijo. pa še to: kakšno človeško bitje se pri 30 ali več stopinjah celzija zavije v temne rjuhe?
porast islama je fraza, ki nič ne pomeni.
preberi kakšno knjigo o tem, pa se bova naprej pogovarjala.
tvoje pisanje bi razumel kot provokacijo, a je ne bom, ker imam razumevanje, mogoče preveliko, za nevednost.
pozdrav
porast islama v bosni je dejstvo, kot je dejstvo porast vpliva drugih religij na področju jugoslavije v zadnjih 25 letih.in poglej, poglej, celo v politiki. le kdo bi si mislil... ostalo se piše dejansko samo. odgovora na zavijanje žensk v temne cunje sredi poletja, in kako je to svetovljansko, pa očitno nisem vreden. no, tudi prav.
še to. knjig sem prebral kar nekaj. "vaših" in "naših", če se lahko tako izrazim, in ravno to je razlog, da stvari poenostavljam. pozdrav tudi tebi, se vidiva skoraj vsak dan.
se strinjam. Ampak to ni enoznačen, povsod enak pojav z enakimi učinki. V isti koš si recimo dal burko in hijab, ki implicirata zelo različni sporočili v Bosni.
Jaz se ne strinjam z nošnjo burk. Je pa pri Bosankah to zelo redek pojav. Recimo zdaj je kandidirala na lokalnih volitvah moja sopriimenjakinja Indira, zavita v burko. Bila je ena od 30 000 kandidatk, edina z burko, poleg mnogih drugih žensk. Je mati samohranilka in burko nosi zaradi neke provokacije, to je zanjo neka feme poanta, da hoče pokazat, kako so tudi zadekane ženske lahko liderke. Skratka, ko Bosanka nosi burko, kar je zelo redko, je to velikokrat drugače, kot če jo nosi Arabka. Seveda je fotografija te ženske v burki za orientalistični pogled sprožila celo novo vrsto predsodkov do Bosne.
Kar se tiče hijaba pa ima čisto druge konotacije kot burka in je po moji interpretaciji znak neke vrste protiimperializma. Pred časom je protestiralo 2000 žensk, ker jim je država prepovedala nositi hijabe v javnih službah.
No, ampak tudi ženske, ki nosijo hijab, so pak v manjšini. Lahko grem poslikat pet random ulic, kjer se sprehaja veliko ljudi, pa bo to jasno. Ljudje so sicer verni, ampak je to še vedno v večini tisti bosanski tip vernosti. Res pa je, da so verske skupnosti po obdobju socializma spet postale relativno vplivne na področju realpolitike, večinoma je ta vpliv slab, po moji oceni.
Kar pa še zdaleč ne pomeni, da je Sarajevo naredilo popoln obrat od leta 87. Ne, samo vzpostavili so se raidklani diskurzi; islamistični in liberalni oz. nekakšen avtorasistični. Med tema dvema diskurzoma ostaja neko specifično sarajevsko jedro, čeprav so se tudi njegovi prebivalci zamenjali; to je jedro dvoumnosti, skepticizma, alternativnega folka, navadnih delavcev itd., katerega mesto strukturira na nek relativno odprt in precej večznačen način.
Svetovljanjsko pa je zavijanje žensk ne samo po sebi, temveč kot pokazatelj, koliko je tujcev v mestu. Kot pa sem že napisal v članku, po mojem to ni osnovni pokazatelj tega.
q.e.d. sam si se zaklal.
nisem se zaklal niti ne vidim tega kot bitko, da bi se mi zdela ta metafora ustrezna.
Si pa si že sam sebi postavil določen horizont, ko si problem nezdiferencirano zastavil. Če mešaš jabolka in hruška, to je hijabe in burke, institucionalnao in neinstitucionalno religijo, realpolitiko in politiko, dobre trebe in feme, pol se zaburkaš pred zdiferenciranim pogledom na temo, ki je kompleksna - še več, zelo hitro se znajdeš znotraj orientalističnega horizonta.
Lahko pa tudi, da sva bila fokusirana na različne stvari.
Lep dan
Zanimiv zapis Muanis.
Super.
Fašisti.
"Svetovljanjsko pa je zavijanje žensk ne samo po sebi, temveč kot pokazatelj, koliko je tujcev v mestu. Kot pa sem že napisal v članku, po mojem to ni osnovni pokazatelj tega." bolj ko berem ta stavka, manj mi je jasno, kaj si mislil. da bi nekaj povedal, in v naslednjem stavku to zanikal, bogve... zavijanje žensk kot sekundarni pokazatelj svetovljanskosti? nerad zaključim z vprašajem.
Ljubljana-Zagreb-Sarajevo-Beograd so metropole, o katerih lahko drugje - posebno na zahodu - le sanjajo...
Niti enega kvadratnega Balkana ne dam za Pariz, London ali velika mesta na vzhodu in zahodu ZDA.
Glede ženske obleke (v katero se zopet vtikajo moški, kot izpričuje tudi ta thread): Je res tako težko razumeti, da sta lahko burka in bikini sredstvi emancipaciji kakor tudi sredstvi zatiranj - odvisno od konteksta?
Osebno se ne želim emancipirati slečena (na francoski način).
Se vam morda razgaljene in obubožane Brazilke, ki po plažah prodajajo svoja telesa in so tam na ogled vsem pohotnežem tega sveta, ki jih zanima zgolj lastna naslada in ženska kot sredstvo za doseganje te naslade, kaj bolj svobodne od zakritih muslimank nekje sredi Mecce?
Žensko telo je njeno in z njim lahko počne, kar želi - ga zakriva ali pa odkriva. Glede na moralni propad in dekadenco zahoda se v imenu feminizma in ženske emancipacije že vrsto let počutim bolje zakrita, kot pa odkrita. Ker nisem pašnik na katerem se naj pasejo krdela moških pogledov; ga celo ocenjujejo in mi podarjajo vrednost na temelju mojega sex-appeala.
Tisti, ki želi sleči muslimanke, ki se zakrijejo iz svobode, je proti ženski in ženskam.
Ena najbolj emancipiranih žensk v slo ni nihče drug kot tista zakrita muslimanka iz Jesenic, ki je zakrita z ruto na stopnicah cerkve Marijinega Vnebovzetja na Prešernovem trgu v Ljubljani v obraz povedala našim klerofašistom, kar jim gre.
Slava Ji!
Z emancipacijo žensk je podobno kot z emancipacijo ljudi s temnejšo kožo - bolje, da se tisti, ki niso eno ali drugo, ne vtikajo vanjo.
Ženske se bomo še naprej emancipirale same - v bikiniju ali v burki - ne potrebujemo moških, da so naši zatiralci ali emancipatorji; še manj pa stilisti.
Faila Pašić Bišić, direktorica
http://www.up-jesenice.org/
:solzaganotja:
erratum: cerkev Marijinega oznanjenja in ne Marijinega vnebovzetja
https://ocula.com/art-galleries/peres-projects/artworks/bruce-labruce/un...(kembra-s-burqa)/
Lep zapis
še pred nekaj leti je burka veljala za ultimativni terorizem nad žensko. feministke menjajo mnenja o tem pogosteje, kot znanstveniki o škodljivosti pitja kave.
Burka ali katerikoli drugi kos oblačila (bikini, visoke pete, itd....), ki je ženskam vsiljen, je "terorizem" nad žensko.
Burka sama po sebi kot "rjuha", ki se nosi na glavi - prav pride v izjemno vročih okoljih, ker varuje kožo pred soncem, vetrom, peskom in telo tudi hladi - pa ni nikakršen terorizem, ampak zgolj tip oblačila...
Kaj pa recimo lepotne operacije v zahodnem svetu... ko ženske pod družbenim pritiskom, npr. holivudske igralke, ki ne dobijo več služb, ker so po (patriarhalnih) tržnih standardih videti prestare, operativno predrugačijo svoja telesa včasih tudi s katastrofalnimi in ne-reverzibilnimi posledicami - a to pa ni ultimativne terorizem nad ženskimi telesi?
Sarajevo je zgolj mesto iz tiste od EKV-ja, mesto, v katerem bi morali biti v tistih letih, ko smo raje drkali k...c in se brigali zase.
locationlocationlocation, malce obnovi osnovnošolsko fiziko. burke so večinoma črne, moški nosijo bele rjuhe. toliko o tem. bikini, pete in operacije so pa malce manj vsiljene. zda so itak do fundamenta fucked up, kar se teh stvari tiče, ampak neoperirane ženske v šlapah in enodelnih kopalkah nihče ne bo šel tožit lokalni verski avtoriteti. o spremenjenem stališču feministk/ov pa nič?
There's no duality.
Črno belo use je prazen prostor.
Stališča gor ali dol.
Diskusija na to temo je exaggerated triplo.
https://youtu.be/CnA1Eutq_co
triplo?
Duplo triplo
Tukaj je res veliko tujcev in turistov, ne samo Turki in Arabci (predvsem bogatejši, ampak tudi in izjemno bogati), več ljudi iz različnih delov Evrope in sveta, ampak se mi zdi da čevape na Baščaršiji še vedno tako jejo grupe poprečni Slovencov in del manjše izobražene bosanske dijaspore ki je izgnana v vojni 92-95 iz nekaterih nerazvitih krajev Bosne in pride enkrat letno v Sarajevo. Obema je to zelo pomemen dogodek in v odnosu do baščaršijskih čevapih tako konstruirajo lastne identitete. Drugi grejo v restavracije in aščinice, ter jedo jedi iz zelo bogate bosanske kuhinje ali internacionalne. Jaz sem Sarajevčan in se opravičujem za navpake.
Tudi, v bosanski kuhinji je več jedi ki se imenujejo "čevap" in nimaju nič z "čevapima", sitni čevap, šiš čevap, hadzijski čevap, ampak tisti "čevapi" nimaju političko, kulturalno, antropološko, versko in kakšno vse ne dimenzijo. Oni su edino vzrok številnih komičnih situacija, ki jih provzročajo razočaranj tujih turistov ki predvsem hočejo poskušati "čevape".
https://youtu.be/CnA1Eutq_co
Emancipacija moške pohote. Svobodno masturbiraj s cyber twerking butt in uživaj.
Hej, super tekst! Bi pa dodal eno misel, ki se mi je utrnila med letošnji dvotedenskim obiskom Sarajeva. Zdi se mi, da kot kultuni prostor Sarajevo in Bosna ne obstajata več oziroma imajo ljudje ogromno težavo ne le z umestitvijo danes, ampak s popolno iztrganostjo. Sklicevanje na Jugo si lahko privoščimo mi, ki imamo pogoje za (bolj ali manj reflektirano) Jugonostalgijo, tam pa je pod vprašaj postavljena vsaka možnost sobivanja, sploh pa ta, ki je obstajala v SFRJ. Zato se mladi liberali zatekajo k avtorasizmu, muslimani pa k islamizaciji - ker ne moreš gradit prihodnosti na današnjem stanju, niti na obdobju Sarajeva, kot ga poznamo iz LPjev in kaset. To se mi je zdelo precej drugačno od ostalih območij v bivši Jugi, v Sarajevu si nihče ne želi nazaj in nihče ne objokuje Tita, ker je vojna v '90 prišla iz tega sistema. Kar se pa tiče komentarja o Faili, je pa to samo en bruh od človeka, ki izkorišča identitetne politike EUja za lastno dobrobit. Če bi bila native american, bi pa s perjanico hodila po mestu. Oladite malo s tem!
@Arne: se strinjam. Tega Sarajeva vsekakor ni več; in kamorkoli se kot Slovenec umestiš, za nekatere stojiš na vzvišeni poziciji bodisi jugonostalgika, bodisi orientalista (doživel takšni - sicer po mojem površno utemeljeni kritiki, ki se ne nanašata na napisano - ob branju zgornjega teksta s strani domačinov).
Ravno zato, ker Sarajevo trenutno deluje kot nekakšna interzona, ker je mesto, narejeno iz fantazem in spominov, ki se mora vsak čas nekam premakniti, mi je totalno zanimivo; mogoče sem avanturist, ampak ne pozabimo, da sem tudi sam Bošnjo. Obenem pa se mi zdi, da ta vmesnost ustreza strukturi družbenosti v Sarajevu, in je takšna že skozi stoletja. Vedno je razpeto med sobivanjem in razpadanjem te družbenosti.
O tem govori Ivor Fuka, ki je v Ljubljani doktoriral iz "raje". Meni je zanimivo, da tudi to Sarajevo iz LP-jev umesti v okvire družbenosti "raje" in novi primitivizem označi kot sarajevsko reakcijo na punk.
http://lupiga.com/intervjui/doktor-za-raju-nele-karajlic-se-pokusao-traj...
V vsakem primeru gre za unikatno mesto, tudi v okvirih nekdanje Jugoslavije. O katerem je zelo spolzko govoriti "od zunaj", ker se lahko utopiš v mnoštvu različnih interpretacij, ki jih gojijo meščani sami o sebi. In njihovi pogledi se na ravni vrednotenja velikokrat diametralno razlikujejo od vseh drugih pogeldov: nikoli še nisem videl, da bi bil kdo tako zelo kritičen oz. že sovražen do svojega mesta kot so to Sarajevčani.
Nekaterim ni jasno, kako zdržim en mesec tu, čeprav sem jaz čist noter padel.
pardon, antropolog je Nebojša Šavija V., Igor Fuka je novinar.
"bikini, pete in operacije so pa malce manj vsiljene."
Mhm, torej, nasilje, ki ne pušča modric, ni nasilje, ali kako??
"Kar se pa tiče komentarja o Faili, je pa to samo en bruh od človeka, ki izkorišča identitetne politike EUja za lastno dobrobit. Če bi bila native american, bi pa s perjanico hodila po mestu. Oladite malo s tem!"
Mhm, ženska muslimanka, ki vodi dobrodelno organizacijo je "bruh od človeka, ki izkorišča identitetne politike" - wow just wow - toliko o spoštovanju žensk in kultur.
Ženska nosi ruto na glavi iz svobode, ker je verna; nihče je ne sili, da živi po tako strogih predpisih islama; sama si je izbrala svojo vero in svojo ruto - kdorkoli tega ni sposoben nagovarjati na spoštljiv način, je proti ženski, ženski duhovnosti, ženski svobodi, ženski izbiri...
Spet je udaril na plano slovenceljski liberalni patriarhat.
Zanima me, kako RŠ razume emancipirano žensko?
Upam, da ne v štiklih in bikiniju s piksno pira v roki, ko vam ga svobodnjaško faflja na wc-ju.
Ženska! Emancipiraj se z ZZ Top in RŠ Ti bo pomagal.
https://youtu.be/eUDcTLaWJuo
https://youtu.be/Ae829mFAGGE
Leder miniči in dekolteji do Skopja obvezni.
"Ženska nosi ruto na glavi iz svobode, ker je verna; nihče je ne sili, da živi po tako strogih predpisih islama; sama si je izbrala svojo vero in svojo ruto"
za bosno velja, za mnoge arabske države ne! ženske gledajo postrani že, če gredo same iz hiše, brez burke pa je nepredstavljivo. to z vero posamezne osebe nima zveze. ne pozabimo, da je ateizem v sa pod smrtno kaznijo.
V določenih arabskih državah zaradi islamističnih klerofašistov tudi moški niso svobodni - to je nek čisto drugi problem. Kakor ugotavljaš je ateizem kazniv s smrtjo - velja tudi za moške.
Ruto Faile pa gre spoštovati v vseh pogledih in ozirih; kakor tudi naglavne rute katoliških redovnic.
Ženske so sposobne globoke vere, globoke duhovnosti, če kot zunanjo manifestacijo teh praks želijo na glavi nositi rute, korenčke, piskre za odcejevanje špagetov, nima nihče pravice tega razvrednotit na katerikoli način; še prav posebej pa ne z OŠ izjavami tipa "zatirana je, ker nosi ruto" in njeni izpeljankami (ali po katoliško klarise in karmeličanke niso svobodne, ker so v klavzuri, itd...) - te ženske so bolj svobodne, kot bi si kdo rad priznal.
Po drugi strani pa se bi morda morali malo pomaknit od dress coda. Aktivistke v muslimanskih državah (vsaj v teh kjer je to sploh vprašanje), večkrat opozarjajo, da se na ta način samo speljuje s problema in pozablja na neenakopravnost, ko nanese na politiko, šolski sistem, vloge v družini ... to pa so vendarle konstitutivni deli družbe. Oblačenje je kvečjemu simptom vsega tega - tudi pri nas (kot je opazilo nekaj komentatorjev).
xyz, kar si napisal/a, je samoumevno. dresscode je vrh ledene gore zatiranja ljudi s strani organizirane mafije, pardon, religije.
@EH - seveda, zgolj preventiva. Ne bi bilo prvič, da bi se debata o islamu končala s primerjavo različnih krojaških tehnik.
Strani
Komentiraj