Politika izrednih razmer in represije

Kot je pokazalo jutranje dogajanje na Odboru Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino in kot so navzočim tudi v živo družno pojamrali opozicijski poslanci Združene levice in Slovenske demokratske stranke, se ključne politične odločitve v državi pač ne sprejemajo v razpravnih dvoranah na Šubičevi, ampak par ur ali dni prej na koalicijskih usklajevanjih. Tako kot so danes poslanci koalicije enotno nastopili zoper na pobudo Študentskega društva Iskra s strani Mihe Kordiša in Združene levice vloženo novelo zakona o skupnosti študentov, tako bodo vsaj pred kamerami tretjega parlamentarnega kanala nacionalne televizije na vseh resornih odborih in na sami seji Državnega zbora enotno podprli tudi noveli zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakona o varovanju državne meje. Toda šele ko bodo zares usklajene. Ker pa predlagateljica novel, notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar iz kvote največje vladne in parlamentarne stranke SMC, vsebino obeh novel zakonov prav danes posebej pojasnjuje poslancem koalicijskih Socialnih demokratov in Demokratične stranke upokojencev, usklajevanja pa so se vendarle pričela, a ne tudi končala včeraj, to le pomeni, da ta trenutek še ni moč vnaprej reči, kako zelo se bodo po volji koalicije inn vlade Mira Cerarja povečala represivna pooblastila policije na sploh in še posebej ob varovanju državne meje.

V ta isti paket represivne zakonodaje, s katero da se domača republika vnaprej pripravlja na morebiten nastanek izjemnih razmer in preprečitev zloma domačega azilnega sistema, sicer sodi tudi novela zakona o tujcih, ki bi naj bila po besedah predsednika vlade v koaliciji pretežno že usklajena, a se še čisto natančno ne ve, kaj vse prinaša, saj si je sam Miro Cerar vzel dodaten teden dni časa za razmislek o zadevi. Ne glede na to, da sta tako premier kot notranja ministrica z vsebinskimi informacijami glede spremeb zakona o tujcih skopa, pa ni nobenega dvoma, da gre za dodatno zaostrovanje tujske in še posebej azilantske ter begunske zakonodaje, čeprav je bila prav že obstoječa zakonska podlaga ključna, da je državi Sloveniji v vseh 25 letih obstoja pravzaprav uspelo tako zelo malo ljudem dejansko tudi podeliti azilno zaščito.

Pomisleke iz koalicije glede novel zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakona o varovanju državne meje sicer predlagateljica in notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar ocenjuje za nerazumevanje predlogov in narave policijskega dela, saj da sta osnutka novel vsebinsko in strokovno domišljena. Kar pa je lahko res le, če ju je domišljala in vsebinsko zaokrožila kar sama policija, saj je tako kot pri spremembah Zakona o obrambi zagotavljanje varnosti države pred zaenkrat še vedno namišljeno begunsko nevarnostjo gladko izpodrinilo varovanje človekovih pravic, ki bodo po uveljavitvi novel v sedanji policijski obliki na Slovenskem vredne še manj, kot so bile prej.

V policijskem, pa tudi ministričinem interesu je, da Državni zbor noveli teh represivnih zakonov sprejme čim prej, saj da se varnostne razmere spreminjajo. Z besedami, da moramo s časom naprej in se odzivati na aktualne grožnje ter nevarnosti, hrati pa da je potrebno zagotoviti tudi varnost policistov in državljanov, pa jo je podprl tudi njen šef in pravnik po osnovnem poklicu Miro Cerar. In tako bo, če se bo koaliciji uspelo uskladiti, pa zaenkrat sploh ni videti, da se ji ne bi uspelo uskladiti, slovenska policija šla s časom naprej tako, da bo dobila zakonsko podlago za nabor tehničnih sredstev za fotografiranje, video in avdio snemanja, identifikacijo oseb, vozil in predmetov. Uradno zaenkrat sicer, ker tako nenazadnje pravi naslov zakona, v katerem se ta nabor regulira, zgolj pri varovanju in nadzoru državne meje, a vendarle ni moč prezreti dejstva, da notranja ministrica na konkretno zastavljeno vprašanje, ali bodo ta določila omogočala nadzor državljanov na celotnem ozemlju države, ni konkretno odgovorila.

Prav tako naj bi za večji korak s časom, pa tudi večjo učinkovitost slovenske policije na celotnem ozemlju države poskrbela dodatna policijska pooblastila, med njimi uporaba tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa, širše možnosti izvedbe varnostnih pregledov oseb, popolnega nadzora na letališčih ter nenazadnje pravico do uporabe elektro šokerja kot prisilnega sredstva. Čeprav obstaja javno dostopnih vrsta strokovnih pomislekov glede policijske uporabe elektro paralizatorjev, med drugim so lahko usodni za krive ali nedolžne ljudi, ki imajo težave s srcem in so odvisni od spodbujevalnikov, gre z uvajanjem možnosti uporabe že pred več kot desetletjem nabavljenih, a do sedaj nerabljenih električnih paralizatorjev po mnenju notranje ministrice celo za zmanjševanje represije, saj pomenijo odmik od strelnega orožja, kar da pomeni da zasledujejo ustavno legitimen cilj, pa čeprav varnost pač ni edina legitimna oziroma glavna ustavna kategorija. Toda tako to gre. Ne glede na to, ali bodo policijske razlage vsebinskih sprememb na policijskem področju poseganja v osnovne človekove pravice poslanci koalicije kupili ali ne, je begunska nevarnost še naprej predvsem namišljena, a jo tudi ta koalicija in Vlada pospešeno izkoriščata za še večja represivna policijska pooblastila in množičen nadzor. Tako državljanov kot tistih, ki bi nemara to pri nas lahko šele postali.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politiko izrednih razmer in dodatne represije koalicije in vlade Mira Cerarja v zobeh poskrbel Tomaž Z.