Modre povezave
Vpis na fakulteto ni zgolj prvi stik z izbranim izobraževalnim programom, ampak tudi s študentskimi strankami, ki tvorijo univerzitetni politični prostor. Vsaka študentka oziroma študent namreč na dan vpisa na univerzo postaneta člana Študentske organizacije. Na Pravni fakulteti sta tako enako samoumevna prijava v knjižnico in včlanitev v študentsko društvo Panda. "Čudovite pravnice in dragi pravniki," brucke in bruce naslovi 'prijazen obraz Pravne fakultete'. "Pridite na žure, kjer boste spoznali svoje kolege in morda tudi sodnike. Če te ni, manjkaš."
Poslušali ste kompilacijo promocijskih videov za spoznavni žur v organizaciji pravniške veje stranke Modro za študente. Pande na vprašanja o njihovi politični agendi, programu in organizaciji dogodkov onkraj zabav ne dajejo odgovora. Jedro problema tiči že v samem pojmovanju študentskih strank kot društev. Gre namreč za zasedanje političnega prostora z na videz apolitično agendo. S kampanjo zabav in deljenja kupončkov, ki namigujejo na svobodno študentsko druženje izven togih šolskih obveznosti, med študentkami in študenti pridobivajo podporo in posledično politično pozicijo, ki jim omogoča upravljanje z javnimi sredstvi, utrditev lastnega monopola in posledično nemoteno distribucijo svojega materiala na posameznih fakultetah. Slednje temu seveda ne nasprotujejo, saj se apolitična političnost sklada z vrednotami šolskega prostora kot politično nevtralnega.
Problem seveda ni omejen zgolj na Pravno fakulteto. Pravzaprav našteta imena strank za drugo kot za imenovanje obravnavanih pojavov niso relevantne. Modro za študente, Povezani in vzdevki, ki si jih ti dve krovni stranki natikata ob kandidaturi na posameznih fakultetah, imajo skupen interes, ki je strogo ekonomski. Prav depolitiziranje študentske organizacije omogoča delovanje v skladu s tem interesom. Ko ta proces doseže neko stopnjo, je ponovno politiziranje praktično nemogoče. Prav v primeru Pravne fakultete, na kateri ima vodilna študentska stranka oblast tako nad organi ŠOU kot Študentskega svèta, je posledica enostrankarski sistem, znotraj katerega je odvzeta možnost političnega delovanja izven pridružitve vladajoči stranki. Izjema so študentke in študentje, ki v ta prostor vstopajo z vednostjo, pridobljeno izven fakultete, torej ko jim nekdo drug razloži delovanje študentskih političnih instanc.
Če smo že omenili, da je problem splošnejši, se je treba zlasti v času predvolilnih kampanj ozreti še po drugih fakultetah. Na Filozofski fakulteti naj bi tako letos v imenu Povezanih, a pod drugim imenom, kandidaturo razglasila skupina FiloFace. Pravzaprav pa pri planiranju njihove kampanje po nekaterih dokazih sodelujejo člani Povezanih in Modro za študente. Glede na informacije, ki so ušle iz strankine zaprte facebook skupine, so se pri FiloFacah povezali Rok Petrič, minister na ŠOU iz kvote Povezanih, Matic Markovič, poslanec Povezanih v Študentskem zboru ŠOU, in Klemen Peran, nekdanji predsednik dijaške organizacije Slovenije, sicer pa neuradni favorit Modro za študente za naslednjega predsednika ŠOU. Ta spoj je vrhunec zavezništva med Povezanimi in Modro za študente. Za letošnje volitve so namreč uskladili svoje kandidature na različnih fakultetah. Iz volilnega razglasa, objavljenega na spletni strani ŠOU, je tako razvidno, da na večini fakultet Univerze v Ljubljani kandidira le po ena lista teh dveh strank. Na fakultetah, kjer obstajajo neodvisne liste, torej AGRFT, Fakulteta za matematiko in fiziko, Filozofska fakulteta in Fakulteta za arhitekturo, pa so se proti njim povezali v skupno ofenzivo, kot kaže primer FiloFac.
Tudi FiloFace niso želele odgovarjati na vprašanja o svoji politični agendi. Prav tako so zavrnili udeležbo na predvolilnem soočenju tekmujočih strank na Filozofski fakulteti v organizaciji Radia Študent. Prisluhnimo njihovemu odgovoru na naše vabilo na intervju: "Pozdravljeni, v skupini FiloFace smo se odločili, da se ad hoc soočenj in intervjujev ne bomo udeleževali. Nasploh pa se nam zdi, da Radio Študent javno podpira (kar je razvidno iz študentske redakcije in facebook strani) Iskro, zato dvomimo v nepristranost vašega medija in si ne želimo poslušati prispevka o nas, ki bi bil verjetno vzet iz konteksta. Smo pa žalostni in zaskrbljeni, da se to dogaja in da gre Radio Študent (z odlično tradicijo) po poteh Nove24tv, Demokracije, Reporterja etc. ko že v osnovi navijate za določeno skupino. Dvomimo tudi o iskrenosti o ozaveščanju o naših dogodkih, imeli smo jih že precej, če bi vas naši dogodki res zanimali, bi se kakšnega tudi udeležili - vsi so namreč odprti za javnost."
Dogodkov se je udeležil študent Filofaksa.
Podobna situacija je nastala v povezavi z organizacijo filmskih večerov. FiloFace torej zasedejo že obstoječe forme dogodkov in jih napolnijo s spremenjeno vsebino, torej drugačnimi filmi, drugačnimi produkti, drugačno ideologijo. Ker za njimi stojijo Povezani, imajo neprimerljivo večjo količino sredstev kot društva, s katerimi bijejo bitko za študentski prostor na Filozofski fakulteti.
Prav pri tej instrumentalizaciji bruck in brucev pa se je Povezanim zataknilo. Študentka in študent prvega letnika, ki želita ostati anonimna, sta namreč prejšnji teden odstopila od kandidature na listi Povezanih. Povesta nam več o vključevanju bruck in brucev v navedeno stranko:
"To je bilo takoj po tem, ko sem se vpisala na faks, oziroma zanj še preden je bil na fakulteto uradno sprejet. Povabil me je prijatelj, ki se je že prej ukvarjal s prodajo kart in promocijo žurov, rekoč, da se mora čim hitreje povečati krog ljudi. Prvi sestanek je bil že 10. avgusta. Zelo na kratko so nam povedali, kaj se bo dogajalo, da je to študentska organizacija, ki se ukvarja z raznimi zabavami, kulturnimi dogodki, da imaš lahko toast day. Za vse to pa je potrebna zmaga na volitvah.
Naloga vsakega izmed včlanjenih je bila, da pripelje še kakšnega prijatelja ali prijateljico. Tu se je nabiralo predvsem bruce, ki smo nato po fakultetah izoblikovali nove liste pod drugačnimi imeni, da ne bi bila tako izrazita povezava s Povezanimi. Na naslednjih sestankih so nam razložili naš oziroma strankarski namen, cilj. Koordinator je bil Rok Petrič, skupaj s predsednikom Povezanih. Meni to sploh ni bilo jasno, na začetku sva mislila, da so oni študentje, potem sva pa zvedla, da je Petrič v bistvu star 26 ali 27 let. Oni so nas potiskali v 'pravo smer', kaj moramo delati, da potrebujemo ime za facebook stran, organizirat te pa te dogodke, razdelit točno določene brošure.
Ko sva vstopala, nama tega niso predstavili kot vstop v stranko, ampak v študentsko društvo, kot 'vsi smo prijatelji, vse to je samo druženje, pijača, zabava'. Sploh nisem vedela, da bom kandidirala. Rečeno mi je bilo, naj na sestanek prinesem potrdilo o vpisu. Mislila sem, da je to samo kot neka potrditev: 'Ok, res si vpisana na to fakulteto, samo preverjamo, da te lahko včlanimo.' Izkazalo se je, da so potrdilo potrebovali za kandidaturo. Jaz o volitvah nisem vedela ničesar, da bom kandidirala, sem zvedela isti dan kot sem podpisala volilno izjavo."
Bruc, ki je bil izbran za vodjo novonastale podstranke Povezanih, za nazaj premišljuje namen te odločitve: "Kar naenkrat sem bil vodja nove stranke in se temu čudil, glede na to, da sem bruc. Kako to, da mi tako zaupajo? Sčasoma sem prišel do zaključka, da so to najbrž naredili, ker se jim je najlažje zdelo okoli prstov vrteti bruce. Tudi na ostalih fakultetah nove stranke v okviru Povezanih večinoma vodijo brucke in bruci, letniki 96 in 97."
Natančneje nam tudi obrazložita svojo odločitev za izstop iz stranke in reakcijo nanj: "Od stranke sva začela odstopati približno en teden nazaj, ko sva ugotovila, da kot kandidata ne bova mogla delati stvari, kot bi si jih zamislila ali kot bi hotela, temveč bi bila samo figuri glavnih v stranki in njihovih sponzorjev. Na štabu je bila vedno prisotna neka sovražna nastrojenost do Jureta Novaka in Iskre. Ko sva prišla na naslednji sestanek, je bila na steni tabla, na kateri je bila obešena njegova slika kot od kakšnega zločinca, spodaj pa so bile alineje, kdo so njegovi sponzorji, zakaj on porablja denar, itd.
Po razglasitvi najine odločitve nama je Petrič rekel, da po pravilniku ne moreva odstopiti, da je bil datum za to že zamujen. Potem naju je povabil na pijačo, naju spet prepričeval, še zdaj večkrat na dan pokliče za kosilo ali kavo. Kasneje sva izvedela, da po pravilniku res ne moreva odstopiti, lahko pa, če bi zmagala, podpiševa odstopne izjave in zmagajo naslednji kandidati v vrsti."
V povezavi z nastrojenostjo proti Iskri, njenemu poslancu in pravzaprav kakršnikoli opoziciji, sta povedala naslednje: "Povezani imajo svojega človeka za, lahko bi temu rekli, antipropagando, ime mu je Tim Robič. On predava vsaki fakultetni veji Povezanih o strankah, s katerimi tekmujejo na svojih faksih, pri nas je bil recimo dvakrat. Pove nam, kako se soočati z nasprotujočimi strankami, nas opozori na 'laži', ki jih bojo uporabljale. Glavne teme na predavanjih so Iskra, Jure Novak in Radio Študent. Za slednjega nam je povedal, da je ŠOU hotel narediti par reformic, da bi radiu pomagal, oni so pa to nehvaležno zavrnili in se postavili v obrambni položaj. Rekel je, da jih Radio Študent neupravičeno stalno napada in se pritožuje zaradi rezanja sredstev, ker gre tu za čisto majhen delež splošnega manjšanja financ ŠOU. Med drugim je trdil, da Radio Študent nastopa kot opozicijska stranka in v te namene plačuje Novaka oziroma 'nekoga iz Iskre', da deluje proti njim. Prav tako je govoril o tem, da naj bi Iskra grozila nekaterim članom Povezanih."
Vseeno pa sta v svojem kratkem obdobju kandidature prišla v stik z organizacijo dogodkov, ki jima je bila oglaševana ob vstopu. "Povezani imajo svojega organizatorja, ki za njih pripravlja vse zabave, midva sva samo delila brezplačne vstopnice za spoznavni žur. Ta organizator, sploh ne veva, če je študent, skrbi za študentske zabave. Poleg tega sva od sponzorjev dobila tudi alkohol, ki sva ga delila v Zvezda parku. Tam sva študente vabila na žur, hkrati pa jih prepričevala, naj grejo volit za nas. Od vsakega, ki sva mu dala brezplačno vstopnico, sva morala pobrati ime, priimek, e-mail naslov in številko, zato da bi jih lahko na dan pred volitvami oziroma na dan volitev spomnili, da morajo na volišča.
Alkohol prispeva podjetje G3 Spirits, ki na območju Balkana prodaja alkohol. Pri Povezanih na uvodnih sestankih za propagando tudi omenijo, kakšne možnosti za kariero se ti odprejo kot članu stranke in recimo za primer navedejo, da so nekateri bivši člani dobili službo pri G3." Takšen primer, naveden v članku Dela iz leta 2013, je Anže Herbst, član Povezanih, ki je bil v času objave članka pri G3 Spirits zaposlen kot brand manager in kot vodja marketinga v novi ekipi kluba K4. Po nekaterih virih ima tudi skupina Modro za študente svoje podjetje za uvoz alkoholnih pijač, Pernod Ricard. Na ŠOU sicer sodelujejo z obema podjetjema pri dobavi alkohola.
Prav razkritje poslovnih vezi med temi podjetji in študentskimi funkcionarji, nam osvetli logiko delovanja Študentske organizacije. Njen primarni namen ni zastopanje študentov in njihovih interesov v smislu političnega delovanja. Nasprotno, glavnina truda je usmerjena v komercialno dejavnost, kjer študentsko organiziranje in študentski interes služita zgolj kot platforma za poslovanje različnih zasebnih podjetij. Alkohol in serije zabav, ki mu sledijo, so metafora za drugačno vrsto otopelosti – za neozaveščenost o delovanju študentskih struktur in nizko politično participacijo študentskega telesa. V tem duhu bodo jutri in v sredo potekale volitve poslancev za Študentski zbor.
Oddajo pripravila brucka in bruc.
Prikaži Komentarje
Komentarji
kje ste kučke povezane?
No ja, sej če se pogleda s čisto neodvisne strani, so in eni in drugi in tretji tako ali drugače krvavi pod kožo.
Če rečemu bobu bob, kot je ime zgoraj je in bo vedno tako, da imajo/imamo študentje radi zabavo, pa naj bo to zabava FMFja organizirana s strani Iskre na Metelkovi, ali obletnica Radia Študent na taisti lokaciji ali pa zabave, ki jih prirejajo modro za študente oz. Povezani.
O interesih ni smiselno preveč razgljabljat, vsaka stran ima svoje. Prav redko pa se najde kakšen, ki je dejansko za študente.
Pri tem so morda prav Povezani in Modro za študente ter podobne grupacije še najblizje občemu študentu, Brucu zeljnemu zabave. (Ne smemo si tajit vsi gremo radi ven, se odklopit, najdit nova spoznanstva itd.)
Na drugi strani pa ima Iskra svoje malce bolj politicne aspiracije, z raznimi predavanji o zdaj ze dobro v njihovi rodni grudi ulezanimi ikonami retro politike.
Ali pa radio student, ki se dotika alternativnih slušateljev, ki pa morda niso Več najbolj študentsko obarvani, čeravno so nekoč bili. (Jbg staramo se).
Za vsakega mora bit nekaj in prav je tako, ne se borit med sabo in soodkopavat en drugega, dejte raje konstruktivno sodelovat pa bo za vse dost.
Itak nas vsi v drzavi je**jo, a zdej se bomo pa še študenti med sabo, k smo edini k lahko morda še kaj spremenimo.
Zadeve je po mojem mnenju potrebno prepustit študentskemu toku, ki bo na volitvah izkazal svoj interes. (Jebiga ne bodo vsi glasoval, ampak tisti k bodo odločajo in to je potrebno spoštovat, sej to naj bi bila demokracija, ane? Ali je demokracija da vsiljujemo soštudentom da zabava pač ne sme bit nudena študentu, oz. da je bolje poslušat predavanje o Kapitalu ali pa RŠ (da ne bo pomote meni RŠ sede, ampak to je moja izbira, isto kot je izbira vseh preostalih študentov kaj zelijo od studentske organizacije)
Da ne bom predolg... Cooperation is the key, poskusite s tem, morda pa bo to obrodilo sadove.
Best of luck vsem borcem vseh strani na volitvah. Študentje pa poslušajte sebe in volite kar se vam zdi prav (Pa pejdte volit, ne da bo potem 2 leti tarnanja, na volitve pa neb sli)
Srečno
@student Si sploh prebral clanek?
Poglejte v pravopis in odkrili boste, da oblika "študentskega svèta" ne obstaja, temveč je prava "študentskega svéta". Ne naglašujte besed, če ne veste, kaj je prav. (Z vsebino članka pa se gre strinjati.)
Super prispevek - bravo RŠ!
@ŠTUDENT5 Smo pogledali in zagledali tole, zato se strinjamo s prvotnim zapisom besede.
svèt svéta m (ȅ ẹ́)
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: njenega sveta ni poslušal; prositi, vprašati za svet; pomagaj mu vsaj s svetom; dober, pameten svet / dajati svete
2. kolektivni organ upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: svet sprejema sklepe; izvoliti, razpustiti svet; petčlanski svet; član, predsednik sveta; sestanek sveta / delavski svet samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; fakultetni svet; hišni svet izmed stanovalcev izbran samoupravni organ
// izvršni svet izvršilni organ (republiške, zvezne) skupščine
a mi lahko prosim razložiš, kako se naj sodeluje z ljudmi, ki jim je v interesu izključno (ampak res samo izključno) pranje 4.000.000 milijonov evrov? Edino sodelovanje tu je možno samo če si bivši funkcionar in imaš za prodat kako nepremičnino, kot je naredil un Benjamin Leskovec s Študentskim kampusom.
Pa še to, študentje niso samo bruci. In tudi pri brucih ni nujno, da je interes zgolj zabava. Tisti, ki bi radi žurali, lahko že sedaj to počnejo z ali brez ŠOU. Infrastruktura je tu, denar tudi, kakor jaz vem razni Eventimi&co. niso ravno na robu propada. Če pa je namen ŠOU zgolj in izključno organizacija žurk, pa s tem sploh nimam problema. Samo dejmo potem brisat 138. člen ZUJF, ki daje organizaciji javni denar (4.000.000 evrov/leto) in zadeve raje namenimo v kaj bolj smiselnega (npr. štipendije, ki jih ljudje nato po svoji odločitvi trošijo - lahko za žure, lahko pa tudi za knjige ali karkoli drugega).
@Nina Hlebec, saj vam piše "svéta"! Drugače se pa strinjam z vsem napisanim, odličen članek.
Stekanje denarja studentov preko Iskre, dpu, mirovnega instituta, ids, radia student Pa vse do sedanje zdruzene levice (to pa ni problematicno).
Direktno financiranje politicne kampanije oz. stranke preko "javnega denarja" s sou?
Placevanje ne tako nizkih honorarjev zaposlenim na RŠ s pomocjo denarja ki se tja steka s sou, zaposlenim ki so v povprecju stari 35 let in dalec od Študentov tudi Ni sporno?
Financiranje letakov, zastav, propagandnega materiala za pomoc sindikatom na "stavkah" in shodih s pomocjo javnega denarja ki se preko projektov steka iz sou k iskri tudi Ni sporno?
Ce nas bode v oci naj nas bode vse, ne samo 1 stran. Je tako?
Stekanje denarja studentov preko Iskre, dpu, mirovnega instituta, ids, radia student Pa vse do sedanje zdruzene levice (to pa ni problematicno).
Direktno financiranje politicne kampanije oz. stranke preko "javnega denarja" s sou?
Placevanje ne tako nizkih honorarjev zaposlenim na RŠ s pomocjo denarja ki se tja steka s sou, zaposlenim ki so v povprecju stari 35 let in dalec od Študentov tudi Ni sporno?
Financiranje letakov, zastav, propagandnega materiala za pomoc sindikatom na "stavkah" in shodih s pomocjo javnega denarja ki se preko projektov steka iz sou k iskri tudi Ni sporno?
Ce nas bode v oci naj nas bode vse, ne samo 1 stran. Je tako?
@EJSTUDENT
Odlično gospodič, zdaj samo še razloži in napopaj linke, ki potrjujejo ta tvoja šokantna razkritja in na primer še razloži besedno zvezo "honorar zaposlenim", ki je jaz recimo ne razumem in pa ja, od kod naj bi se po tvoje ta denar stekal v tako daljne povezave? Al boš reku, da to vejo vsi, razen tistih, ki se sprenevedajo in je s tem zate zgodba končana? Ajde!
http://www.publishwall.si/aljosa.prijatelj/post/239311/nenamenska-poraba...
Poglej priponke, preberi povezavo med iskro in ids, med drugim je Miha Kordiš, sedaj poslanec ZL, preko iskre in ids prisel do tja kjer je sedaj.
OK lepo, torej linki obstajajo, bomo preučili. Ampak ne stresaj neumnosti, vztrajal bom pri dveh: "honorar zaposlenih" - prosim pojasni, kaj naj bi ta besedna zveza sploh pomenila, na RŠu je nekaj zaposlenih, ki dobiva plačo, in ogromno sodelavcev, ki dobivamo honorar. Kaj od tega se ti zdi problematično? Ali eno ali drugo? Oboje skupaj ne obstaja. Druga pa, kaj pomeni, da je Miha Kordiš preko ids prišel tja kjer je sedaj - ja kje pa je sedaj, sedaj je poslanec IDSa v parlamentu, kaj je na tem skrivnostnega in spornega? IDS je pač stranka in kratkoročen cilj stranke je, da spravi svoje poslance v parlament... tako da mogoče ostaniva pri Iskri za začetek...
Ne ni problematično. Ker tega denarnega toka ni. Denarni tok ki pa je in ga lahko dokažemo pa je sledeč študent, ki dela-> študentski servis -> študentske organizacije -> fiktivne pogodbe/sumljivi nepremičninski posli/plača direktorja Andreja Klasinca (5250€ na mesec).
Če govorimo o starosti zaposlenih me zanima mediana "svetovalcev" predsedstva ŠOU. Aja in pa seveda letnica rojstva direktorja ŠOU Andreja Klasinca (a sem že slučajno omenil, da dobiva 5250€ na mesec, več od predsednika republike)?
In za zaključek. V oči bode samo ena stran (torej stran študentskih funkcionarjev iz ŠOU) samo in izključno zaradi tega, ker gre za mafijo. Morda bolj natančno, gre za glupo mafijo, ki jo rešuje zgolj in samo luknjava zakonodaja (ker bi sicer morali že vsi po vrsti sedeti, začenaši z Andrejem Klasincem in večino zgoraj omenjenih funkcionarjev v prispevku).
Iskreno. Vse to se prične že v vrtcu, nadaljuje v OŠ, implementira na SŠ ali gimnazijah in uresničuje, ko si študent. In potem nadaljuješ to pot še v parlamentu. In to je na nek način bistvo demokracije. Da ves pregnit, brez sramu, samokritike, poln prazne slame, predsodkov, konfliktnosti, itd. drgneš parlamentarne klopi, če že šolskih nisi. In taki ljudje se modro povezujejo.
Ja, dejansko sem dobil službo po končani Ekonomski fakulteti. In to ne kar eno. Ampak mogu sem se trudit, veliko đabe narest, da sem pridobil znanja in izkušnje. Ves vmesen čas sem spremljal politična gibanja in prišel do naslednjega zaključka:
- Povezani so strup - iz njihovih vrst se razvijejo politiki, ki jim je cilj zgolj osebna korist. Vse kar počnejo, mora nekaj prinesti. Če ne direktno posamezniku, vsaj ožji skupini in si potem, sicer s težkim srcem, razdelijo, nepravično pridobljena sredstva.
- Modri = Desus - zakaj primerjava oz. inačenje s to stranko? Ker nagovarjajo večino s populističnimi izjavami, ki palijo že desetletja in se ne želijo umakniti iz pozicije. Za svoje ne-umik iz pozicije so pripravljeni žrtvovati vse - tudi študente same.
- Iskra - Združena levica - edina prava "leva" stranka, tako kot Združena levica. Objektivno gledano imajo nekatere prave namere po spremembi sistema, izboljševanju statusa študentov itd. Ampak imajo problem z rdečo zvezdo. Vsi jih enačijo z "rdečkarji". Mislim, da je za stranko v trenutnem položaju bistvenega pomena program in ne versko ali politično prepričanje. Tako da bi na njihovem mestu nastopil bolj splošno, mogoče malo manj politično agresivno, a vseeno še bolj agresivno v smislu argumentov proti poziciji.
Sicer nisem bil nikoli pripadnik nobene strank. Sam sem mnenja, da je trenutno stanje dejansko leglo slabih politikov in sinov aktualnih politikov. Tudi študentski servis je za okras - dejansko bi ga lahko brez slabe vesti zaprli, ker nima nobene funkcije.
Ampak ja. To je zgolj moje mnenje.
lep dan (večer) še naprej!
leto 2021. Ni se veliko spremenilo.
Komentiraj