OFF prazne blagajne

V prvem krogu preliminarnih volitev za socialističnega kandidata na prihajajočih francoskih predsedniških volitvah je nepričakovano zmagal Benoît Hamon, nekdanji minister v vladi Vallsa, ki se med drugim zavzema za legalizacijo marihuane in uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Z okoli 36 odstotki glasov je prehitel bivšega premiera Manuela Vallsa, ki je dobil okoli 31 odstotkov. Tretji je bil bivši finančni minister Arnaud Montebourg, ki se z 18 odstotki ni uvrstil v drugi krog in je po porazu podprl Hamona. Tako Hamon kot Montebourg sta leta 2014 izstopila iz Vallsove vlade zaradi njegovih ekonomskih reform, ki naj bi bile preveč naklonjene kapitalu. Drugi krog preliminarnih volitev bo v nedeljo. Republikanski kandidat Francois Fillon je bil v prvem krogu preliminarnih volitev izvoljen že konec novembra 2016 z 66 odstotki glasov, kandidatka nacionalistične stranke je Marine le Pen. Za mesto predsednika Francije se bo potegovalo tudi sedem drugih kandidatov.

Več deset tisoč ljudi je včeraj protestiralo na ulicah Bukarešte in drugih mest po Romuniji proti vladnemu predlogu za pomilostitev več tisoč zapornikov. Premier Sorin Grindeanu želi uvesti izreden odlok za pomilostitev, s čimer želi rešiti problem prezasedenosti zaporov. Po predlogu bi bili pomiloščeni zaporniki, ki imajo zaporne kazni krajše od petih let z izjemo tistih, ki so obsojeni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, nasilje ali korupcije. Kazen bi bila brez izjem prepolovljena starejšim od 60 let, nosečim ženskam in ljudem z mlajšimi otroki. Predlogu med drugim nasprotujejo opozicijski politiki, predsednik, vrhovno sodišče in velik del civilne družbe. Nasprotujejo pomilostitvi z dekretom in si prizadevajo, da bi predlog šel skozi sito parlamenta. Opozarjajo tudi, da bi pomilostitve lahko koristile političnim zaveznikom vladajoče stranke.

Poslanci turškega parlamenta so potrdili osnutek nove ustave, ki turški parlamentarni politični sistem spreminja v predsedniškega. Za je bilo 339 poslancev, kar je zadostna, tripetinska večina, potrebna za ustavne spremembe, proti pa 142 poslancev. Vladajoča stranka Pravičnost in razvoj ima sicer udobno večino 317 od 550 sedežev, spremembe pa so bile sprejete s pomočjo večine poslancev nacionalistične stranke MHP. To je še en korak do sprejetja sprememb, ki bi Erdoganu med drugim omogočale imenovanje ministrov, imenovanje polovice dvanajstčlanskega Vrhovnega sveta sodnikov in tožilcev, ki je najvišji sodni organ v Turčiji, in vladanje s pomočjo dekretov. Pred sprejetjem sprememb bo v teku leta na to temo izveden še referendum.

Erdiju pa moč utrjuje tudi pomoč Velike Britanije. Sledeč novim objavam izvoznih statistik, je od poskusa državnega udara julija 2016 Velika Britanija Turčiji prodala za okoli 50 milijonov evrov orožja in je na britanskem ministrstvu za mednarodno trgovino navedena kot eden od  prednostnih trgov pri izvozu orožja. Britanska organizacija Campaign against arms trade opozarja, da je politična situacija v Turčiji vse slabša, z vse večjo represijo nad političnimi nasprotniki in kršenjem človekovih pravic. Vlada na drugi strani meni, da izvaža orožje z največjo mero previdnosti in da je lahko izvoz orožja ključno gonilo britanske ekonomije. Več ministrov je v zadnjih mesecih odšlo v zalivske in bližnjevzhodne države oglaševat britansko orožje.

Po mirnem odstopu in končnem odhodu zdaj že bivšega predsednika Yahye Jammeha iz Gambije je tam nastala nerodna situacija. Iz državne blagajne je skupaj z njim namreč izginilo okoli 11 milijonov dolarjev, ki naj bi jih Jammeh z nekaj luksuznimi vozili ter drugimi predmeti vzel na letalo, ko je kot azilant odšel v Ekvatorialno Gvinejo. To so sicer informacije Barrowega svetovalca in niso neodvisno preverjene. Rahlo nenavadna je tudi trditev svetovalca, da je v državi, ki ima za leto 2017 napovedanih za okoli 300 milijonov evrov prihodkov in donacij, zaradi ukradenih 11 milijonov dolarjev državna blagajna večinoma prazna. Demokratično izvoljen Adama Barrow, ki je v četrtek zaradi skrbi za svojo varnost zaprisegel na gambijskem veleposlaništvu v sosednjem Senegalu, zaenkrat ostaja tam.

Prvič po začetku vojne v Siriji sedijo za isto pogajalsko mizo predstavniki sirske oblasti in predstavniki uporniških skupin, ki imajo dejansko oblast na terenu. Uporniki se nameravajo pogajati samo o utrditvi premirja. Mirovna pogajanja pod okriljem Rusije in Irana, ki podpirata sirsko vlado, in Turčije, ki podpira upornike, se dogajajo v kazahstanski prestolnici Astana. Naslednji mesec bodo pod okriljem Organizacije združenih narodov potekala mirovna pogajanja glede vojne v Siriji tudi v Ženevi.

Ministrica za finance, Mateja Vraničar Erman, je po sestanku z evropsko komisarsko za konkurenco Margrethe Vestager glede prodaje Nove ljubljanske banke sporočila, da se postopki nadaljujejo, kot je bilo sprva predvideno. Slovenija tako ni podaljšala roka za prodajo največje državne banke, ki je konec leta 2017. Po njenih besedah moramo spoštovati dane zaveze in s postopki nadaljevati. Komisarka Vestager menda razume željo Slovenije po maksimiziranju dobička od prodaje državnega premoženja, a kot protiargument navaja mantro, da ne sme priti do ukrivljanja konkurence. Današnji sklep komentira ekonomist Bogomir Kovač.

Izjava

Razloži tudi kakšne bi bile negativne ekonomske posledice.

Izjava