KPK in DNS v boju za vire

Spor med Komisijo za preprečevanje korupcije, krajše KPK, in Društvom novinarjev Slovenije, krajše DNS, se stopnjuje. KPK v odzivu na zahteve DNS po prenehanju stopnjevanja pritiska na novinarje izjavlja, da ne namerava odstopiti od svojih zahtev. Pri tem se sklicuje na zakonsko določilo zagotavljanja anonimnosti prijaviteljev kršitev. Spor je sprožil članek Ko brezzobi Štefanečev tiger žveči imenovanje šefa UKC, ki je bil 23. februarja objavljen na spletnem portalu Siol.net. V njem sta novinarja Primož Cirman in Vesna Vuković opozorila na konflikt interesov, v katerem naj bi se pri preiskavi imenovanja Andraža Kopača za generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, v nadaljevanju UKC, znašel predsednik KPK Boris Štefanec.

V članku sta novinarja tudi javno izpostavila prijavitelja suma, njegovo ime pa sta po posredovanju KPK morala prikriti. KPK sedaj od izdajatelja Siol.net TS Media in časnika Večer, ki je dotični članek povzel, zahteva osebne podatke novinarjev zaradi suma prekrška razkritja identitete prijavitelja. Pri tem se sklicuje na 51. člen Zakona o prekrških. V nasprotnem primeru KPK medijema grozi z globo.

Kontekst nastanka članka in naravo konflikta interesov Štefaneca povzame Primož Cirman.

"Na Siol.net smo objavili članek o sumu konflikta interesa Borisa Štefaneca, ki se je nanašal na en konkreten postopek, in sicer imenovanje šefa UKC Ljubljana. Postopek je sprožil eden od protikandidatov, ki se je pritožil na izbor. To je bil bil Smiljan Mekicar, ki je po podatkih, ki smo jih pridobili, dolgoletni znanec oziroma prijatelj gospoda Štefaneca. Po nekaterih neuradnih informaijah naj bi bil z njim v stikih med samim postopkom, kar po predpisih in internih aktih Komisije za preprečevanje korupcije ni dovoljeno, saj so za vodenje postopka pristopni uslužbenci oziroma tisti, ki /postopek/ vodijo. Na ta konflikt interesov so po naših podatkih uslužbeni komisije Štefaneca opozorili že januarja, a na se na opozorilo ni odzval."

KPK se je nemudoma odzval s pritiskom na TSmedia, da jim posreduje osebne podatke novinarjev in izda svoj vir. Potek razloži Cirman.

"Potem je sledila serija pritiskov. Na izdajatelja Siol.net, podjetje TSmedia, je protikorupcijska komisija naslovila dokument, ki ga je poimenovala "zahteva za posredovanje podatkov". V dokumentu je od mene in Vesne Vuković /komisija/ zahtevala razkritje osebnih podatkov, tudi EMŠO, razkritje pogodbe o sodelovanju oziroma zaposlitvi in tudi vira za članek. Ponavljam: gospod Štefanec je dopustil nekaj, kar v demokratični družbi nikomur ne bi smelo biti dovoljeno, namreč, da državne institucije zlorablja na ta način, da od novinarjev zahteva njihove vire. Sledila je druga zhateva, v kateri se je Štefanec ponovno napotil iskati naše podatke oziroma je tokrat specifično želel ozvedeti podrobnosti iz pogodbe o sodelovanju oziroma zaposlitvi. Seveda, ne da bi navedel namen, za kaj to potrebuje. Konkretno, da si boste lažje predstavljali: zanimala ga je novinarjeva plača zato, da bo ugtavljal, ali je bilo v postopku kršeno načelo anonimizacije vira. Namreč, Štefanec preiskuje, ali je bil prijavitelj KPK-ju v našem članku izdan, kar ne bi smel biti, pri čemer vedno znova s kolegico Vuković povdarjava, da se je prijavitelj razkril sam. On je on-the-record portdil, da je poslal prijavo na KPK in vedel, kakšen kontekst ima članek."

KPK pa se je odločila, da na naša vprašanja ne bo odgovarjala. V svoji zadnji izjavi za javnost je institucija jasno nakazala, da s svojimi zahtevami ne namerava odnehati. Komentira Cirman.

"Komentiral pa bi reakcije komisije, ki se po vsakem novem pozivu, naj s tem absurdnim delovanjem preneha, vedno znova odzove z novo napovedjo grožnje. Tako je ravnokar - nekaj minut nazaj - poslala novo sporočilo, da bo s svojimi postopki nadaljevala in svojih zahtev, ki jih je zdaj razširila tudi na časnik Večer, ne bo umaknila."

KPK v izjavi za javnost sedaj zahteva dokaz, da se je prijavitelj razkril prostovoljno. A poudariti moramo, da prijavitelj ni ista oseba kot anonimni vir, ki je novinarjem izdal interne informacije KPK o nepravilnosti postopka. Komisija je v zadnji izjavi zagotovila, da je, “glede na naravo vodenja dotičnega postopka prepričana, da je vir teh informacij lahko le nekdo znotraj komisije, ki je s svojim delovanjem kršil določila v zvezi z zaščito prijavitelja ter svoje delovne obveznosti in bi zato moral biti ustrezno sankcioniran”. Zato KPK tudi trdi, da je izdaja osebnih podatkov novinarjev nujna.

Na Društvu novinarjev so se skozi celoten postopek odzivali na zahteve KPK, ki je marca podobne zahteve kot na TSmedia naslovil tudi na časopis Večer. Povzame Špela Stare z DNS.

"V začetku marca /je/ Večer objavil članek, v katerem je povzel protest Društva novinarjev in v kratkem ponovil to zgodbo in spet objavil ime tega prijavitelja. Par dni nazaj je sledila zahteva tudi na Večer, naj razkrijejo vse osebne podatke novinarja, ni pa KPK več zahtevala posredovanja vira informacije. KPK vmes vztraja tudi pri zhatevi do TSmedia in vztraja in grozi z visoko globo, če osebni podatki novinarjev ne bodo posredovani."

Stare opozarja na pravno podlago, na katero se sklicuje KPK. Med prvotnimi in sedanjimi zahtevami so namreč na KPK pravno utemeljitev spremenili.

"Sprašujemo se tudi o sami pravni podlagi zato, ker se v zahtevi do TSmedia in v zahtevi do Večera pravna podlaga psreminja. Najprej je bila pravna podlaga, ki je navedena v tej zahtevi, 77. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v zahtevi do Večera pa se Komisija sklicuje na 51. člen Zakona o prekrških. Vidimo, da očitno spreminja pravno podlago, na kateri naj bi bila upravičena do te zahteve, zato smatramo, da očitno prave pravne podlage ni."

KPK pri teh odločitvah računa na ustrahovalni učinek, ki bi ga lahko imele globe. Stare povzame:

"Od 400 do 4.000 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če Komisiji v nasprotju z določbo 1. odstavka 16. člena ne posreduje podatkov. Z globo od 400 do 100.00 EUR pa se kaznuje pravna oseba zasebnega prava."

Sum, da KPK nima ustrezne pravne podlage, ki so ga izrazili na DNS, potrdi tudi Cene Grčar iz pravne službe medijske hiše Pro Plus. Ko gre za izdajo novinarskih virov, trdi, je situacija nedvoumna.

"Zaščita novinarskega vira je sveta dolžnost novinarjev. Enako velja za odvetnike, zdravnike, spovednike, duhovnike ... in vis ti so oproščeni pričanja in niso dolžni izdati virov v kazenskem, kaj šele v prekrškovnem postopku. In ta 50. in 51. člen Zakona o prekrških določa postopek prekrškovnega organa, in seveda določa ,da zbere obvestila in dokaze o prekršku, ampak ne ustvarja obveznosti, da morajo izdati vir."

Poleg tega mediji niso dolžni izdati niti osebnih podatkov svojih novinarjev, današnji Offsajd zaključi Grčar.

"Če oni prosijo medij za stvari, ki so benigne in za medij ter vire neškodljive, je na mediju, da odloči, ali bo stvar posredoval ali ne bo. Če pa stvar presega to in bi lahko s tem razkrili svoj vir ali celo inkriminirali sami sebe, pa seveda ni dolžan poslati ničesar, saj ni naloga zasebnika, da dostavljajo dokaze represivnim organom države."

Offsajd je pripravil vajenec Martin.