Varuhinja schengenske meje

Tako večurne in večkilometrske kolone na mejnih prehodih vzdolž južne meje s sosednjo Hrvaško ob vzpostavitvi sistematičnega preverjanja potnikov pri prestopu zunanje schengenske meje, ki je vzdržalo pičla dva dni, kot posledične politične izjave domačih nosilcev izvršne in zakonodajne oblasti minuli petek ter soboto, so ponovno same po sebi pokazale in dokazale, kakšno je realpolitično mesto Slovenije v širši evropski domovini. Naj bi si še tako želeli, da bi nas gospodarji v Bruslju uvrščali med prvorazredne članice Unije in naj nas v to, da tam sodimo in smo, še tako papagajsko prepričujejo domači oblastniki, so, kot je na zaradi odsotnosti predsednika DeSUS Karla Erjavca neformalnem srečanju preostalih dveh koalicijskih partneric včeraj opozoril predsednik vlade Miro Cerar, prav najpomembnejše države članice Evropske Unije gladko preslišale domača janičarska opozorila glede evropske direktive, s katero je bil na najvišji evropski ravni in očitno mimo pomislekov ter predlogov Slovenije sploh uveljavljen ta sistematični nadzor vseh vozil in potnikov na zunanjih mejah schengenske EU.

V Bruslju sicer prav danes glede izvajanja uredbe o sistematičnem nadzoru potnikov na zunanjih schengenskih mejah poteka poseben sestanek predstavnikov Evropske komisije s strokovnjaki držav članic EU, ki je namenjen izključno težavam, ki se zaradi novega in dosledno sistematičnega policijskega nadzora pojavljajo na mejah. Kot je že včeraj napovedal tudi Miro Cerar, na njem sodelujejo tudi slovenski predstavniki, ki ponavljajo slovenske argumente in predloge, kako bi naj v okviru uredbe preprečili dolge čakalne vrste, nejevoljo ljudi, še posebej tistih, ki ob meji tudi dejansko živijo, in konkretno gospodarsko škodo, ki ob tem nastaja. Da pa je res malo verjetno, da bo tokrat drugače in da si bo večina prvorazrednih evropskih držav, daleč stran od zunanje schengenske meje, tokrat premislila in predloge Slovenije podprla, pa je med vrsticami danes iz Bruslja dal vedeti evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos, ki je glede težav sistematičnega policijskega nadzora na slovenski-hrvaški meji poudaril, da je glede le teh v stalnih stikih s predstavniki vlad obeh držav, a da je dialog med državama najboljši način za odpravo naših, janičarskih težav.

Komisar Avramopulos sicer navzoče in nosilce politične oblasti v Ljubljani ter Zagrebu ni pozabil opomniti tudi na to, da je direktiva pravno dejstvo in da so od 7. aprila vse članice Evropske Unije obvezane k sistematičnemu policijskemu nadzoru na zunanjih mejah EU. Je pa hkrati pojasnil tudi to, kako je potem mogoče, da sta hrvaška in slovenska policija po pičlih dveh dneh izvajanje direktive začasno in delno opustili. Kot je to v evropskem pravnem redu sicer povsem običajno in normalno, je tudi tokrat že v tej direktivi dopuščena izjema, po kateri se lahko same države članice odločijo tudi za opustitev sistematičnega nadzora in izvajanje samo ciljnega preverjanja vstopajočih in izstopajočih ljudi tako na kopenski kot na morski meji, a morajo potem preostalim članicam dokazati, da so ciljni pregledi dovolj za zagotavljanje vseh stopenj varnosti.

Za uradno domače pojasnilo, ki je sledilo opustitvi sistematičnega nadzora vseh potnikov pri prestopu zunanje schengenske meje in vsaj delni ublažitvi popolnega kaosa na malo da ne vseh mejnih prehodih s Hrvaško, je sicer že v ponedeljek poskrbelo tudi za težave na meji resorno notranje ministrstvo. Sporočili so, da se je policija na podlagi analize tveganja in ocene razmer na zunanji schengenski meji       odločila, da je upoštevajoč načelo sorazmernosti začasno opustila sistematični nadzor pri potnikih, ki so predstavljali manjše varnostno tveganje.

Konkretna analiza tveganja in ocene razmer, ki so vodile vrh domače policije, da pravzaprav postopa proti evropskemu pravnemu redu in konkretni direktivi, sicer zaenkrat javno še ni dostopna. V praksi in na obmejnem terenu pa je več kot očitno, da so  obmejni policisti namesto za ciljne preglede potnikov in dokazovanje ostalim članicam, da so ti dovolj za zagotavljanje vseh stopenj varnosti, dobili navodila za vrnitev na stanje pred uveljavitvijo direktive, kar samo po sebi pomeni, da ob vstopu in izstopu res sistematično pregledujejo le države tretjih držav. Toda tako to gre. Ali je bilo ravnanje slovenske policije in opustitev sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanji schengenski meji s Hrvaško ustrezno in kakšne posledice bodo sledile bo tako ali tako odločala večina prvorazrednih držav članic EU. Slovenija pa je in bo ostala zgolj varovalni obroč na zunanji meji schengenskega območja z Avstrijo in Italijo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da Slovenija je in bo varuh schengenske meje in da nikoli ne bo nič več kot to, v zobeh poskrbel Tomaž Z.