Drugorazredna in policijsko vse bolj nadzorovana Evropa

Naj vas domači vazali pri koritih izvršne in zakonodajne veje oblasti še tako zelo prepričujejo, kako da Slovenija je del prvorazrednih držav članic Evropske unije, ki ji je zaupana naloga varovanja zunanje meje schengenskega območja, sta za streznitev ponovno poskrbeli sosednja Avstrija in Evropska komisija. Čeprav je tako predsednika vlade Mira Cerarja in notranjo ministrico Vesno Gyorkos Žnidar kot celotno slovensko javnost evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos tam enkrat sredi januarja letos miril, da gre pri vprašanju notranjega nadzora na severni slovenski meji z Avstrijo le za pičle tri mesece, predenj se bo ta tudi dejansko odpravil, je za hladen tuš pred nekaj dnevi poskrbel avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka s stališčem, da bi bilo potrebno nadzor na notranjih mejah v Schengnu podaljšati in ohraniti kar za nedoločen čas. Avstrijskemu predlogu pa se je včeraj s predlogom za novo, pa čeprav predstavljeno kot zadnje, šestmesečno obdobje podaljšanega nadzora na avstrijsko-slovenski meji, ki ga zaenkrat izvaja zgolj Avstrija, uklonila še celotna Evropska komisija.

Predlog za domnevno zadnje, šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji, je Evropska komisija sicer uradno kot previdnostni ukrep, utemeljila z razmerami v Grčiji, v kateri je še naprej veliko nezakonitih migrantov in prosilcev za azil. Toda nadzor notranjih mej schengenskega območja še naprej izvajajo predvsem severne države članice Unije, Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki so le tudi po več tisoč kilometrov oddaljene od južno-obrobne Grčije. Zato kar tako ni za verjeti tudi prvemu podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, ki tokrat naivno obljublja, da pa se bomo čez 6 mesecev tudi na slovenski severni meji res vrnili k popolnoma delujočemu schengenskemu prostoru brez nadzora na notranjih mejah.  

Sosednja Republika Avstrija sicer ostaja ena redkih evropskih držav, ki mejnih prehodov in nadzornih točk na meji s Slovenijo ni nikoli zares opustila. Skupaj s preostalimi državami iz evropskega severa, ki notranji nadzor na mejah izvajajo, pa ne bo posebnih težav niti s kvalificirano večino, s katero morajo zdaj ta predlog za domnevno pa res zadnje podaljšanje mejnega nadzora znotraj - po čem pa sploh še razen nadzoru - enotnega schengenskega območja potrditi tudi članice Unije. Nenazadnje tudi Evropska komisija v predlogu povsem odkrito prizna, da gre za ohranitev in podaljšanje mejnega nadzora zaradi resnih pomankljivosti na zunanji meji, ki da ogrožajo delovanje celotnega Schengenskega območja.

Dokaj pričakovano, nenazadnje je tudi slovenska južna meja zaenkrat zunanja meja schengenskega območja, so se med prvimi najbolj ogorčeno odzvali prav iz domačega Ministrstva za notranje zadeve, ki ima načez tako politične kot policijske ukrepe mejnega nadzora, po katerem je od 7. aprila naprej slovenska obmejna policija dolžna registrirati vsak vstop in izstop iz schengenskega območja. Iz MNZ-ja tako sporočajo, da je predlog Evropske komisije za podaljšanje mejnega nadzora tudi na meji Avstrije in Slovenije neupravičen in da zanj ni nobenih tehtnih razlogov. Toda kot smo že videli ob podobnih protestih domače notranje ministrice pred nekaj tedni, Evropska komisija zaenkrat še naprej ostaja povsem gluha za slovenska opozorila.

V prvi vrsti je temu tako, ker je slovenski delež za doseganje kvalificirane večine vseh držav članic res nepomemben. Največje države članice, in med njimi tudi te, ki mejni nadzor izvajajo in ga bodo izvajale ne glede na to, kaj vse bo v prihodnje še predlagala Evropska komisija, namreč Slovenijo v lovu na kvalificirano večino povsem zlahka preglasujejo. Toda tako to gre. Evropska komisija držav članic in s tem tudi Slovenijo tako ali tako ne poziva, da naj policijski nadzor po teh domnevno zadnjih šestih mesecih konkretnega mejnega nadzora tudi dejansko opustijo, saj jim predlaga tako imenovane alternativne rešitve in ukrepe, med njimi pa tako kot v Nemčiji in Avstriji tudi na slovenskih avtocestah vse pogosteje videne policijske zapore avtocest in popolno zaustavitev vsega prometa pač nekoliko stran od same meje in mejnih prehodov.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem ponovno s Slovenijo kot janičarsko in drugorazredno obmejno državo članico vse bolj policijsko nadzorovane Evropske Unije v zobeh poskrbel Tomaž Z.