Kakovostno staranje s kakovostnim študentskim delom

Oddaja
29. 5. 2017 - 12.00

Pred kratkim je bila v Ljubljani javna razprava o vladnem osnutku Strategije dolgožive družbe. Posvet je bil primarno namenjen predstavitvi problemov in ukrepov na več različnih področjih z namenom zagotavljanja dolgotrajnega in stabilnega razvoja Slovenije. Mi danes ne bomo odpirali vprašanj dolgožive družbe ali medgeneracijske solidarnosti, ampak pogledali, kakšen je predlog reform, ki ga je na razpravi predstavilo Študentsko društvo Iskra.

V samo problematiko študentskega dela smo se pred časom poglobili tudi na Radiu Študent, pri čemer so bile ugotovitve iz prispevka podobne ugotovitvam, ki jih je izpostavilo Študentsko društvo Iskra. Slednji so opozorili predvsem na težave v terciarnem izobraževanju, ki nastajajo zaradi neustrezne politike študentskega dela in pozvali k spremembam. V odziv na Strategijo dolgožive družbe je Študentsko društvo Iskra pripravilo prispevek k Strategiji dolgožive družbe, v katerem so zbrali podatke o študentskem delu in predlagali, kako urediti to področje. Pogovarjali smo se s članom Iskre Natanom Vitežnikom, ki nam je predstavil ključne probleme dosedanje politike študentskega dela.

IZJAVA

Poleg problema privatnih študentskih servisov so v Iskri izpostavili, da študentje ne opravljajo študentskih del, ki so povezana z njihovim študijem. Po podatkih, ki so jih navedli v prispevku, so najbolj pogosta opravljana dela administrativna, delo v proizvodnji in predelavi, gostinstvu in turizmu ter v prodaji in trženji. Delodajalcem študentsko delo predstavlja eno najcenejših in najfleksibilnejših oblik zaposlovanja. Študentsko delo pa vpliva tudi na terciarno izobraževanje. Kako, pojasni Vitežnik.

IZJAVA

V Študentskem društvu Iskra menijo, da bi dolgoživa družba morala spremeniti ureditev študentskega dela, saj bi s tem spodbudili delavno aktivnost. Dodajajo, da na področju študentskega dela in štipendijske politike potrebujemo sistem, ki bo študente med izobraževanjem čim bolj učinkovito vključeval v delovne in družbene procese in obenem zagotavljal njihovo socialno varnost. Za doseganje tega pa predlagajo postopno reformo študentskega dela, ki vključuje tri faze. Več Vitežnik.

IZJAVA

Kakšen je bil odziv na predlagano reformo?

IZJAVA

Ker je Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS pogosto ključna pri pogajanjih z ministrstvom o spremembah politik v vezi s študenti, smo jih poklicali za odziv. Predsednika ŠOS-a Aleksandra Sprema smo vprašali, kakšna se jim zdi dosedanja politika študentskega dela.

IZJAVA

Študentsko delo sicer predstavlja glavni finančni vir študentskih organizacij. Spremo nam je povedal, kaj meni o prispevku k strategiji Študentskega društva Iskra.

IZJAVA

Predsednik ŠOS-a je v izjavi povedal, da je strategija polna interpretacij netočnih podatkov, kljub temu da je Študentsko društvo Iskra nekatere podatke črpalo ravno iz dokumentov, ki so dostopni na njihovi spletni strani. Področje študentskega dela se je spremenilo leta 2014. Glavne spremembe so bile uvedba minimalne urne postavke, beleženje delovne dobe in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V ŠOS ni interesa, da bi to področje še dodatno uredili s strožjimi regulacijami in tako posledično onemogočili morebitne zlorabe. Zakaj tega interesa ŠOS nima, pojasni Natan Vitežnik.

IZJAVA
Vitežnik še razloži, da je treba Iskrin prispevek k strategiji razumeti kot neke vrste tipanje terena. Na javni razpravi je bilo po njegovem mnenju mimo klasičnih problemov, ki se ponavadi izpostavljajo na podobnih razpravah, težko razbrati konkretne politike, ki bi izhajale iz te strategije.

IZJAVA

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Vse, kar "potrebujete vedeti"?

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.