EU Poljske ne spusti OFF the hook

Ameriški senat je potrdil predlog zakona o davčnih olajšavah, največjo davčno reformo v Združenih državah Amerike v zadnjih 30 letih. Med pomembnejšimi spremembami, ki jih prinaša nov zakon, so znižanje davka na dobiček podjetij s 35 na 21 odstotkov, znižanje stopnje v vseh davčnih razredih za posameznike, znižanje davkov na dedovanje in ukinitev zahteve po obveznem zdravstvenem zavarovanju. Predstavniški dom je reformo potrdil že v torek, a bo moral zaradi nepravilnosti glasovanje ponoviti. Pred torkovim glasovanjem so namreč iz zakonskega predloga črtali tri določbe in s tem spremenili predlog zakona, zato ga morajo kongresniki ponovno potrditi. Davčne olajšave naj bi po napovedih v naslednjih desetih letih prilive v državni proračun zmanjšale za 1500 milijard dolarjev.

Organizacija združenih narodov v letu 2018 načrtuje selitev več kot 10.000 migrantov iz Libije, ki so nastanjeni v libijskih zbirnih centrih. Vrhovna komisija Združenih narodov za begunce se trenutno z nekaterimi evropskimi državami, Kanado in afriškimi državami dogovarja o sprejemu teh migrantov. Prvih 350 migrantov bo iz Libije preseljenih ta teden, do konca januarja pa bodo preselili najmanj tisoč migrantov. Libija je po padcu libijskega vodja Moamerja Gadafija postala glavna odhodna točka migrantov za odhod v Evropo. Od spomladi letos pa so libijske oblasti in tam delujoče milice z italijansko pomočjo začele sistematično onemogočati odhode iz libijskih obal, s čimer je država postala žep, kjer se pot večine migrantov tudi zaključi.

Italija se je ostro odzvala na načrte nove avstrijske vlade, da bi nemško govoreči manjšini na Južnem Tirolskem podelila avstrijsko državljanstvo. Avstrijske načrte je obsodil italijanski zunanji minister Angelino Alfano, najbolj kritična do predloga pa je bila italijanska desnica. Na Južnem Tirolskem imajo sicer italijanski in nemški govorci ločene šole v svojem maternem jeziku. Do avstrijskega predloga je kritična tudi Evropska unija. Južna Tirolska je Italiji sicer pripadla po koncu prve svetovne vojne.

Vrhovno sodišče Evropske unije je odločilo, da je ameriško podjetje Uber transportno podjetje. Države Evropske unije bodo Uber lahko sedaj regulirale enako kot ostala transportna podjetja. Tožbo na vrhovno sodišče je podalo združenje katalonskih taksistov, ki so dejavnosti podjetja videli kot nelojalno konkurenco. Podjetje se zagovarja, da je s svojo platformo zgolj posrednik pri iskanju prevoza in da njihov produkt spada na področje informacijske družbe in ne na področje transporta. Uber se je sicer zaradi pritiskov leta 2014 že umaknil iz Španije in sedaj tam posluje v omejeni različici podjetja z imenom UberX, katere vozniki potrebujejo licenco za profesionalnega voznika.

Evropska komisija je sprožila postopek v okviru sedmega člena Lizbonske pogodbe proti Poljski. Postopek, predviden v primeru kršenja načel pravne države, bi lahko pripeljal do odvzema glasovalnih pravic Poljske v Evropskem svetu. Komisija je postopek sprožila zaradi trinajstih zakonskih sprememb v zadnjih dveh letih, za katere trdi, da sistematično rušijo delitev oblasti in omogočajo poseg izvršne v pravosodno vejo. O predlogu komisije bo glasoval še Evropski parlament in države članice, za sprejem pa ga bodo morale izglasovati z dvotretinsko večino. V primeru nadaljnega kršenja načel pravne države lahko države članice suspendirajo poljsko glasovalno pravico v Evropskem svetu.

Saudova Arabija je zaprla svojo edino kopensko mejo s Katarjem. To ni prvo zaprtje meje v tem letu. 5. junija so Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn prekinili vse diplomatske vezi s Katarjem. Katar so obtožili financiranja terorizma in tesnih stikov z Iranom, ki velja za glavnega tekmeca Saudijcev v regiji. Dva tedna po prekinitvi diplomatskih stikov je Saudova Arabija prvič zaprla mejo s Katarjem. Mejo so ponovno odprli avgusta, da so vernikom iz Katarja omogočili tradicionalno romanje v Meko.

Ministrstvi za zdravje in finance sta se uskladili glede predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prispevek, ki bo nadomestil dopolnilno zavarovanje, bo razdeljen v pet razredov. Najnižji prispevek bo znašal 20 evrov, najvišji pa 35 evrov. V prvem osnutku zakona je bilo sicer predvidenih sedem razredov, s prispevkom med 20 in 75 evrov. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predlog zakona poslala koalicijskim partnerjem, a tako socialdemokrati kot Desus trdijo, da predloga še vedno niso prejeli in da so takšne prakse Kolar Celarc že vajeni.

Zavarovalnica Maribor štirim celjskim gasilcem ne bo izplačala odškodnine za poškodbe, ki so jih utrpeli na delovnem mestu. Na odločitev zavarovalnice se bodo pritožili in o tem obvestili tudi vlado. Pri mariborski zavarovalnici so odškodninski zahtevek zavrnili, ker menijo, da gasilci pri gašenju požara na Čopovi ulici v Celju leta 2015 niso uporabili predpisane zaščitne opreme in so bili pri svojem delu neprevidni. Več o primeru pove poveljnik celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik:
Izjava

Primer bodo predstavili tudi Ministrstvu za obrambo. Požežnik pojasni, kaj pričakujejo od ministrstva.
Izjava
Odškodnino so delno izplačali le enemu od poškodovanih gasilcev.

Off je pripravil vajenec Danijel.