Univerzada 2017

Univerzitetna redakcija Radia Študent se danes še zadnjič v tem letu oglaša, polemizira in problematizira. Glede na to, da se naslednjič slišimo šele v letu Gospodovem 2018 in da se že vsi osredotočamo na praznovanje novega leta, na refleksijo starega in na vse spremembe, zaobljube ter sveže začetke, vas danes še zadnjič vprašamo: “Kaj pa univerza? Kaj je leto 2017 pomenilo za študentarijo, univerzo in vse ostale reči, s katerimi se navadno bavi naša redakcija?” Pa če se zadev lotimo kar kronološko.

Januarja letos je Univerza v Ljubljani sprejela nov statut. Ena izmed sprememb, ki jo je statut, ki je v veljavo sicer stopil februarja, prinaša, so težji pogoji za izvolitev na vodilne pozicije znotraj Univerze. Je pa statut hkrati prinesel višjo stopnjo demokratizacije. Pri volitvah dekanov imajo denimo volilno pravico sedaj tudi strokovni in tehnični delavci, kar poveča število interesnih skupin, ki jih morajo nagovoriti kandidati.

Maja smo na Radiu Študent praznovali 48 let. Juhej! Juhej! Še slabo leto in pol nas loči od okroglega abrahama. Dogajanje okoli letošnjega jubileja definitivno zaznamuje Legit Shit, kjer smo radijci spretno zaorali po zaledju neprijatelja [izgovorjeno naj bo s težkim srbskim naglasom] in si zagotovili sredstva za še večje in še boljše delovanje. Istega meseca, še vedno smo v maju torej, so na Univerzi v Ljubljani potekale volitve za novega rektorja, pred tem dekana Fakultete za elektrotehniko, Igorja Papiča. Prvič v zgodovini so imeli tudi študenti pravico do glasovanja, njih glasovi so šteli celih 20 % pri končni odločitvi, kar pa na koncu niti ni bilo tako pomembno - Papič je bil namreč edini kandidat za pozicijo. Papič se je s študenti strinjal, da je avtonomnost univerze dobra stvar, kaj to zanj pomeni, bomo sicer še videli. Pravi, da je potrebno spremljati kakovost posameznih pedagogov in poleg navrže še nekaj lepih besed, ravno v novem letu pa se morda lahko nadejamo konkretizacije vseh teh idej.

Poznega velikega srpana - po domače avgusta - smo lahko študenti in dijaki mesečne vozovnice za javni promet prvič urejali preko spleta - z elektronsko oddajo vloge. Čeprav se ne sliši veliko in pomembno, je bil včasih strah pred dolgimi vrstami pred prostori LPP-ja in ostalih ponudnikov javnega prometa hujši kot strah in groze novega študijskega oziroma šolskega leta. Pa naj še kdo reče, da Študentska organizacija Slovenije ne skrbi dobro za študentsko rajo!

Oktober je bil letos pester, pa to ne samo zaradi navala spooky animacij. Tudi na ljubljanski univerzi se je dogajalo. Na začetku meseca so na Kampusu študentje brucevali. Zvezda večera je bila Jelena Rozga in bojda jo je prišlo poslušat ter predvsem gledat kar 5.000 študentov. Vodstvu ŠOU-a je najbrž pelo srce, ko je videlo, koliko ljudi je priromalo na Kampus.

So se pa v oktobru dogodile tudi bolj resne in pomembne reči. 24. oktobra - ironično, mar ne? - je državni zbor soglasno sprejel Zakon za urejanje položaja študentov, ki ga je predlagala Študentska organizacija Slovenije. Sprememb je kar nekaj. Med drugim imajo študenti, ki magistrirajo med letom, status do konca študijskega leta. Različne prakse visokošolskih zavodov glede študentov s posebnimi potrebami so sedaj poenotene, prejemniki Zoisove štipendije pa lahko po novem zakonu tudi med letom uveljavljajo pravico do dodatka za bivanje. Hkrati lahko sedaj bone koristimo do devete ure zvečer, zavarovanje po starših pa nam ne poteče s 26. letom, marveč po koncu študijskega leta, v katerem jih dopolnimo 26.

Poslancem pa niso bile všeč ideje o višjih - predkriznih - olajšavah za občasno in začasno delo študentov, niti ne želijo, da bi študenti na bone jedli med 15. julijem in 15. avgustom, pa tudi o potencialnem zvišanju vrednosti bona, ki vendarle ostaja na magičnih 2,63 € niso želeli slišati. No, vsega pač ne moremo imeti. Se je pa tudi Iskra borila - in se še bori - za spremembe zakonodaje, ki bi študentariji olajšala življenje. Predlagati želijo novelo Zakona o skupnosti študentov, vendar so jim spomladi v ŠOS-u odrekli nadaljnjo podporo. Bojda je bilo jabolko spora definiranje zakona kot del javnega prava. V Iskri boj za zakon nadaljujejo.

November je bil prav tako sijajen. Prvi dogodek, vreden omembe, je bilo študentsko martinovanje na Kampusu. Študentarija vesoljne Ljubljane je lahko preverila in potrdila kvaliteto letošnje vinske letine, ki jo je seveda spremljala raca z rdečim zeljem in mlinci. Je pa študentom novembra ponagajala Mestna občina Ljubljana. Pripravila je načrt ukinitve in rušenja legendarnega študentskega zdravstvenega doma na Aškerčevi, ker slednji pač nima ekonomske računice. Nenavadno, glede na to, da ta naša mala klinika beleži približno 90.000 obiskov na letni bazi, kar je veliko več, kot pa je na primer letnega obiska študentskega Kampusa. Sploh pa ima zdravstveni dom določene specifične službe, ki so naperjene napram študentski starostni skupini. Recimo klinična psihiatrija, brez katere se dandanes ne da dobro študirati.

Na pobudo Iskre se je ŠOU v Ljubljani bolj konkretno aktiviral in posegel po preverjenem orožju - peticiji. V slabem tednu so zbrali približno 12.000 podpisov. V začetku decembra so podpise predali pristojnemu ministrstvu, pomnimo, takrat je nastala ena izmed boljših fotografij predsednika ŠOU-a v Ljubljani, Klemna Perana, ki skupaj s Tonjo Jerele, predsednico Iskre, izgleda res nevarno. Zadevo bo na medresorskem usklajevanju obravnavala Vlada Republike Slovenije, ki je takrat obljubila, da bo svoje ugotovitve predstavila v roku enega meseca, torej v kratkem pričakujemo nadaljnje dogajanje. Na univerzitetni redakciji vsem borcem za študentske pravice stojimo ob strani. Upajmo, da se bodo, v primeru negativnega vladnega odziva, še naprej borili in morda posegli po bolj udarnih metodah.

December je bil pester. Najprej nam je postregel z novim proračunom ŠOU-a v Ljubljani. Slednji je po starem načelu odrezal mastne kose pogače projektom, ki morda ne potrebujejo toliko sredstev in bi morda potrebovali lažjo dieto. Smo pa tudi na Radiu dobili nekaj drobtinic več. Seja, na kateri se je sprejemal proračun, je bila izredno zanimiva. Pomnimo, sprva sploh ni bilo jasno, ali bo lahko stekla, saj je bila zaradi nizke udeležbe sklepčnost pod vprašajem, so pa vsi grehi odpuščeni - po seji smo tudi novinarji Radia Študent prejeli kupončke za brezplačni kuhanček, na srčne kite pa nam je zaigral Oto Pestner, častni gost večera.

Ne samo zakonodajalci, še sodna veja oblasti se je morala to jesen ukvarjati z univerzitetnimi tematikami. Če se za začetek ustavimo v Mariboru, kjer je bilo najburneje. Epilog je doživelo sojenje sindikalistki in predavateljici na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Mariji Javornik Krečič. Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru, jo je tožil zaradi žaljenja Univerze, medtem ko je ona le javno opozorila na hude kršitve, ki so se dogajale v vodstvu. Sindikalistka je, pričakovano in edino normalno, dočakala oprostilno sodbo. S tem pa ni še konec prigod s tamkajšnjim rektorjem. Slednji se namreč ne želi upokojiti - mandat bi mu moral poteči maja 2019, vendar se mu zaradi izpolnjenih pogojev za upokojitev predčasno izteče 31. decembra letos. Ker je zakon, ki spreminja njegov položaj, postal pravnomočen šele po njegovem nastopu mandata, pravi, da zato retroaktivno posega v njegove pravice in pravni položaj. Sodišče je njegovo pobudo zavrglo, rekavši, da ne izkazuje pravnega interesa, saj lahko še vedno sproži delovni spor, kar pa Tičarju ne pomaga prav dosti, saj na Univerzi že iščejo zamenjavo zanj in že imajo načrt za prehodno obdobje. Govori se, da naj bi Tičar nadaljnjo pravico iskal na evropskem sodišču.

Preostanek decembra je minil dokaj mirno. Predavanja odpadajo, januarski izpiti so še relativno daleč, vsak večer prinese nov izgovor za zabavo in zimske zaloge maščobe se pri večini študentov vidno in pridno večajo - da bomo le preživeli do pomladi. Sedaj se tudi sodelavci univerzitetne redakcije poslavljamo - tudi mi se moramo za nekaj dni zavleči v nedrja bloka 14 v študentskem naselju. To je to za 2017. Srečno novo leto vsem poslušalkam in poslušalcem!