Velika koalicija OFF

Nemški stranki krščanskih in social demokratov sta dosegli dogovor o sestavi velike koalicije. O koalicijski pogodbi bodo po uradni predstavitvi dogovora glasovali še člani stranke SPD. Veliki koaliciji med strankama so nasprotovali predvsem v podmladku stranke SPD Jusos, ki se zavzema za umik od centrističnih politik in za vzpostavitev jasne ločnice med glavnima političnima poloma. Koalicijski pogovori med CDU in SPD potekajo že od začetka januarja, ko je kanclerka Angela Merkel opustila poskuse za sestavo tako imenovane jamajške koalicije med svojimi krščanskimi demokrati, stranko zelenih in stranko svobodnih demokratov. Pri sestavi koalicije se je zatikalo predvsem pri razporeditvi ministrskih mest med krščanskimi in social demokrati. Stranki SPD bo na novo pripadlo mesto finančnega ministra, obdržala pa bo mesti zunanjega ministra in ministra za delo. Po novem bo funkcijo zunanjega ministra opravljal predsednik socialdemokratov Martin Shulz. Stranki sta dosegli dogovor tudi o prepovedi izvoza orožja v države, vpletene v jemensko vojno, o omejitvi migracij v okviru programa združitve družin, o novih investicijah za evroobmočje in pa podnebne cilje, ki jih je kot premalo ambiciozne že kritizirala nemška stranka zelenih.

Poljski predsednik Andrzej Duda je podpisal zakon, ki prepoveduje javno obsojanje poljskega naroda za odgovornost pri nacističnih zločinih, povezanih s holokavstom. Zakon predvideva najvišjo zaporno kazen v višini treh let za uporabo imena poljska taborišča smrti za poimenovanje koncentracijskih taborišč, kot je na primer Auschwitz. Predsednik Duda je sicer poskušal omiliti odločitev, da podpiše zakon, in obljubil, da bo zakon dal v presojo poljskemu ustavnemu sodišču. Po mnenju zakonodajalcev zakon ne prepoveduje obsodb sokrivde posameznih Poljakov v nacističnih zločinih, ampak le obsodbo poljskega naroda kot celote.

Evropska komisija je izdala novo strategijo za Zahodni Balkan. V strategijo so vključene Srbija, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Albanija in Kosovo. Strategija predstavlja ključne točke, katerih izpolnitev je potrebna, da bo postopek vstopa držav v Evropsko unijo zaključen. Vsebino strategije predstavi sodelavec radia Miha Turk, ki se javlja iz Strasbourga:

Izjava

Prejšnji osnutki strategije so podobne cilje zadali vsem šestim državam, zaradi pritožb Španije pa so se spremenile predvsem prednostne naloge za Kosovo. V osnutkih so bili vsem državam začrtani enaki cilji, v končni verziji pa sta izpostavljeni predvsem Srbija in Črna gora, ki naj bi v Evropsko unijo vstopili do leta 2025. To za Srbijo ne bo mogoče, dokler ne izpolni ostalih točk strategije, ki sicer implicitno zahtevajo, da Srbija prizna Kosovo. Strategija je v svoji končni verziji podlegla predvsem pritiskom od separatizma prestrašene Španije, vendar predvsem na ravni jezika, ki se uporablja, poroča Turk:

Izjava

Kenijska vlada je v Kanado deportirala vodilnega opozicijskega člana Migune Miguna. Deportacija je sledila obsodbi Migune za izdajo, prav tako so se oblasti sklicevale na dejstvo, da ima Miguna samo kanadsko državljanstvo. Miguna je bil obsojen zaradi sodelovanja pri protestni uprizoritvi inavguracije opozicijskega vodje Raila Odinge, ki je bitko za predsedniški stolček izgubil avgusta. Takrat je Odinga rezultate volitev zavrnil in trdil, da je prišlo do vdora v elektorski sistem. Kenijsko vrhovno sodišče je volitve razveljavilo, ponovno pa so se izvedle oktobra, vendar takrat Odinga protestno ni kandidiral. Lažno prisego je kenijska vlada aktualnega predsednika Uhuruja Kenyatte ostro obsodila in blokirala televizijske prenose protestov.

Maldivijsko ustavno sodišče je preklicalo odločitev, da iz zapora izpusti devet obsojenih opozicijskih politikov in dvanajstim opozicijskim poslancem vrne sedež v parlamentu. V primeru, da bi opozicijski poslanci ponovno pridobili sedeže, bi opozicija v parlamentu dobila večino. Sodišče se je za preklic odločilo zaradi pritiskov maldivijskega predsednika Abdule Yameena, ki je odločitev označil za poskus državnega udara, razglasil izredno stanje, prav tako pa sta bila aretirana dva ustavna sodnika. Predsednik Yameen meni, da so sodnike podkupili bogati opozicijski politiki z namenom prevzema oblasti. Med politiki, katerih pravnomočno obsodbo iz leta 2015 je ustavno sodišče razveljavilo in ponovno uveljavilo, je tudi nekdanji maldivijski predsednik Mohamed Našid, ki je trenutno v izgnanstvu na Šrilanki, azil pa mu je ponudilo Združeno Kraljestvo. Predhodnik aktualnega predsednika Našid je s položaja uradno odstopil leta 2012 po tednih pritiskov s strani opozicije in vojske.

Avstralska veja organizacije Human Rights Watch je izdala poročilo o zlorabah zapornikov s posebnimi potrebami v avstralskih zaporih. Organizacija je izvedla preiskavo v 14 javnih in zasebnih zaporih in poroča o spolnih in fizičnih zlorabah zapornikov, ki jih nad njimi vršijo tako drugi zaporniki kot osebje. Nesorazmerno veliko zapornikov z duševnimi motnjami je nastanjenih v samici, v enem izmed primerov pa je bil zapornik v samici 19 let. Zlorabam so še posebej izpostavljeni staroselci, ki predstavljajo četrtino vseh avstralskih zapornikov, zaradi pomanjkanja ustrezne pomoči pa tisti z duševnimi motnjami pogosteje pristanejo v zaporih.

Odstavljenega katalonskega predsednika Carlosa Puigdemonta naslednji teden ne bo na obisk v Slovenijo. Evropski poslanec Ivo Vajgl je sporočil, da sta se obe strani strinjali, da obisk prestavita, dokler se razmere v Kataloniji ne umirijo. Stranke v Kataloniji morajo v dveh mesecih najti novega voditelja pokrajine ali pa bodo ponovno razpisane regionalne volitve. Puigdemont naj bi funkcijo predsednika katalonskega parlamenta na daljavo opravljal iz Bruslja, vendar je špansko ustavno sodišče razsodilo, da mora biti ob ponovni izvolitvi predsednik fizično navzoč. Puigdemontu sicer v Španiji grozi aretacija.