ZEG še ni dal žegna

V današnjem Offsajdu se posvečamo novi državni subvenciji, in sicer podjetju Lonstroff, ter pregledujemo staro in novo zakonodajo na področju spodbujanja investicij. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je s švicarskim podjetjem Lonstroff podpisala pogodbo za državno spodbudo v višini 4,8 milijona evrov za investicijo v Logatcu. Največji del državne spodbude bo financiran iz sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preostalih 657 tisoč evrov pa iz državnega proračuna. Celotna vrednost investicije znaša 49 milijonov evrov, ustvarila pa naj bi 180 novih delovnih mest. Podjetje Lonstroff, katerega lastnik je japonsko podjetje Sumitomo Rubber Industries, bo v Logatcu predvidoma aprila 2019 pričelo s proizvodnjo medicinskih elastomerov, z gradnjo objekta pa bodo pričeli maja letos. Na zemljišču v Logatcu, ki ga je Lonstroff odkupil od Družbe za terjatev bank, je nekdaj stala tovarna lesne industrije KLI Logatec, od takrat pa je zapuščeno, tako da gre za degradirano območje. Okoljska agencija ARSO za gradnjo še ni podala okoljevarstvenega dovoljenja, na posamezne nevarnosti gradnje na tem območju pa opozarjajo predvsem v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, krajše ZEG.

Predsednik ZEG Karel Lipič poudarja, da v zvezi ne nasprotujejo sami investiciji podjetja Lonstroff, zdi pa se jim pomembno, da ob gradnji objekta upoštevajo vse posebnosti degradiranega območja v Logatcu. Posebej izpostavljajo zaskrbljenost glede tega, kaj se bo zgodilo s 114 tonami azbestnih plošč, saj tega v investicijski dokumentaciji ni mogoče zaslediti.

Izjava

Zemljišče, kjer je nekdaj obratovala lesna industrija, se nahaja na kraškem svetu, zato tam ne sme priti do nobenega stika med odplakami in podtalnico. Na območju se po ocenah Lipiča nahaja okoli 30 tisoč kubičnih metrov kontaminirane zemlje:

Izjava

Postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki ga je podjetje vložilo decembra, na Agenciji za okolje in prostor še teče. Predstavniki podjetja Lonstroff v Sloveniji se bodo jutri sestali z Zvezo ekoloških gibanj in jim domnevno predstavili, kako bodo vse uredili skladno z zakonom. Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera izpostavi, da je bilo ob tem presenetljivo predvsem ravnanje gospodarskega ministra Zdravka Počivavška:

Izjava

Gradnja objekta podjetja Lonstroff je v primerjavi z gradnjo Magne Steyr v občini Hoče-Slivnica manj problematična. Medtem ko gre pri Magni za izrabo kmetijskih rodovitnih površin, se bo v Logatcu gradilo na degradiranem industrijskem območju. Več Lipič:

Izjava

Gradnja na degradiranem območju je z okoljevarstvenega vidika načeloma bolj zaželena kljub specifični problematiki, ki jo neizogibno spremlja. Zveza ekoloških gibanj ima približen pregled nad degradiranimi območji, vlada pa je lani zagnala pilotni projekt popisa teh območij:

Izjava

Novi Zakon o spodbujanju investicij, ki je bil sprejet februarja letos in bo v veljavo stopil julija, gradnjo na degradiranem območju prepoznava kot eno izmed meril za dodeljevanje državnih subvencij, ne pa tudi kot nujni pogoj. Da gre pri tem za izgubljeno priložnost na področju urejanja degradiranih območij, razloži Gnezda:

Izjava

Državna spodbuda podjetju Lonstroff je bila sicer dodeljena še na podlagi 7.b člena Zakona o tujih neposrednih investicijah in internacionalizaciji podjetij, torej starega zakona na tem področju. Kot glavni razlog za spremembo zakonodaje, ki ureja državne spodbude podjetjem, je vlada navedla izenačevanje položaja tujih in slovenskih investitorjev pri zaprošanju za subvencije. Novi zakon pa na novo omogoča tudi možnost razlastitve lastnikov zemljišč, na katerih naj bi stala investicija v primeru, da gre za strateško investicijo. Tega člena prejšnji zakon ni vseboval, zato je vlada posebej za namene podjetja Magna Steyr leta 2016 sprejela še Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica. Od sprejetja novega Zakona o spodbujanju investicij bodo takšne razlastitve mogoče tudi za druga podjetja. Več o novem zakonu pove Gnezda:

izjava

Strateška investicija je po novem zakonu definirana kot investicija, višja od 40 milijonov evrov, ki v obdobju desetih let zagotovi 400 delovnih mest. Če podjetje opravlja razvojno-raziskovalno dejavnost, zadošča investicija v višini 20 milijonov evrov z zagotovljenimi 200 delovnimi mesti. Gnezda poudari tudi, da je problematična nova definicija javne koristi kot gospodarske koristi:

Izjava

Lipič današnji Offsajd povedno zaključi z mislijo, da si:

Izjava