Veselo na delo
Od prvega junija dalje si prejemniki socialne pomoči, ki so samski ali poročeni brez otrok, lahko obetajo višje socialne prejemke. 88 evrov višje. Vsota pomoči, ki je do sedaj znašala nekaj pod 300 evri mesečno, po novem znaša 385 evrov in 5 centov. A le do 1. januarja.
Od 1. januarja 2019 se bo pomoč ponovno nekoliko spustila, in sicer na 331 evrov in 26 centov, kolikor je znašal tudi vladni predlog. Drugi predlog Levice, da bi od 2019 dalje socialno pomoč zvišali 442 evrov ni uspel. Pojasnjuje predsednik Levice, Luka Mesec.
Vlada, ki jo vodi premier Miro Cerar oziroma njegova Stranka modernega centra, je na glasovanju, raje kot lasten predlog, podprla predlog Levice.
Na glasovanju so se celo vzdržali poslanci Socialdemokratov, ki v odhajajoči vladi upravljajo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrica Anja Kopač Mrak v nedavnem televizijskem intervjuju.
Glasovanje koalicijskih partnerjev si Jernej Štromajer - strankarski kolega Kopač Mrak - pojasnjuje z bližajočimi se volitvami.
Kot pravi, je ravno SMC bil med glavni zaviralci višanja socialnih prejemkov in minimalne plače v iztekajočem se mandatu.
Ministrstvo s Kopač Mrak na čelu je dalo predlog o zvišanju socialne pomoči, tega so predhodno uskladili tudi z ministrstvom za finance, ki spada pod okrilje SMC.
Ocene o finančnih vplivih zadnje odločitve se drastično razlikujejo. Levica ocenjuje, da bo do konca leta treba zagotoviti dodatnih 10 milijonov evrov, ministrstvo pa meni, da bo končni znesek znatno višji. Luka Mesec.
SD skrbi za javne finance.
SD skrbi za razmerja v družbi.
SD skrbi za ljudi.
Kaj na to poreče Levica.
Vito Flaker, izredni profesor na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je do izjav ministrice kritičen.
Anja Kopač Mrak je poslancem pred glasovanjem v parlamentu povedala, citiramo: "S tem zneskom, ki ga boste izglasovali, se izenačuje razlika med tistimi, ki v Sloveniji delajo in tistimi, ki ne delajo. Delo, jaz verjamem, da je vrednota in mora ostati vrednota," Prikimala je tudi Nova Slovenija oziroma njen poslanec Jožef Horvat, ki je dejal, da se navadnim ljudem sploh več ne bo splačalo delati.
Flaker vidi v izjavah ministrice populizem in spodbujanje nestrpnosti.
Barbara Kobal Tomc, direktorica na državnem Inštitutu za socialno varstvo tega argumenta ni pripravljena v celoti odpisati.
Flaker opozarja pred vnosom, kakor jo sam imenuje, fašistoidne logike, v kateri delavci prejemnika socialne pomoči vidijo kot odžiralca.
Kobal Tomc se pridružuje večinskemu mnenju, ki vendarle pozdravlja odločitev o zvišanju socialne pomoči.
Vito Flaker dodaja, da ne glede na povišanje, dodeljena vsota ne zadošča za kritje minimalnih življenskih stroškov.
Lansko leto so bile ukinjene zaznambe na nepremičninah in obveza dedičen, da vrnejo socialno pomoč, v kolikor je vrednost nepremičnine, v kateri biva prejemnik socialne pomoči manj kot 120 tisoč evrov. Prejšnja ureditev je bila v veljavi pet let. Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo.
Vito Flaker s fakultete za socialno delo, je pozdravil preklic kriznih ukrepov, ki so imeli škodljiv učinek, predvsem na starejše prebivalce.
Kljub vsemu pa Flaker še vedno prepoznava politiko pretiranega odvračanja ljudi od uveljavljanja pravice do socialne pomoči.
Kot pravi Kolar Tomc, število prejemnikov socialne pomoči pada, ostaja pa težava dolgotrajno brezposelnih.
Kobal Tomc ostaja skeptična do rešitev, ki jih vidi kot parcialne.
Flaker za zaključek današnjega Kultivatorja ponudi uvid v prihajajoče izzive za slovensko socialno politiko. Kot glavno izpostavlja deinstitucionalizacijo socialne skrbi, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in univerzalni temeljni dohodek.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
je kdo mogoče videl tisti plakat od združene desnice: za vsakega novo rojenega otroka dobi družina 3.000 evrov? zanimiva politična propaganda, ki ti plača za rojeno seme. ni kej.
al pa - za pravično sodsto. za-te. SDS. to je tudi zanimivo, ker gre za mikro cikanje. vse je osebno. politika postane osebna zadeva, ki se tiče samo tebe. niti sledu skoraj več ni o kolektivnosti, družbi ali skupinski entiteti. morda.
socialna politika bi pa danes res morala biti prioriteta države, ena izmed prioritet - ne pa da se pričkajo kdo je zdej tu odžiralec. svašta.
Buhuhu, brezposelni so krivi, oni kradejo, nič pa o tem, kako dvigniti mizerne plače.
Anja Kopačeva me ni užalila, samo pokazala je, kako je nemočna. Uradnica na lepi plački pač.
Komentiraj