Vista Chino, Monster Truck

Rockhouse, Salzburg, Avstrija, 14. 11. 2013

„Don't try to take me away, like I can't live without you ...“

Ne, brez tega benda ni mogoče živeti. Sopotnikov ni bilo moč najti, ogenj pa se je že preveč razbohotil. Kot je rekel že partibrejker Cane „najbolje se putuje kad putuješ sam!“, sem se v novo odisejado odpravil sam. Puščavske prašne poti so zamenjali hladni predalpski tiri do Salzburga ali „severnega Rima“ velikosti Ljubljane. A z bistevno razliko! Imajo nesmrtnega fucking Mozarta, ki jim je omogočil lagodno življenje in zaradi katerega so Solnograjčani takorekoč tujci v svojem mestu, saj se trume poševnookih vseskozi valijo po ozkih ulicah in zoomirajo vsako mocartkuglo. A Mozart ni bil cilj, saj mu njegov Rekvijem igrajo šele čez slab mesec in to vsako leto, pač pa Vista Chino ali fucking Kyuss osebno, pionirji stoner rocka, ki morajo zaradi legalno-ilegalnega jajcanja Josha Hommea gruvati naprej z novim vzdevkom. A kljub legendarnosti Kyuss, se je črv dvoma vseeno plazil po ulicah na katerih ni bilo videti nikakršnega plakata, ki bi napovedoval puščavski vihar. Edini, ki je visel, je bil pred Rockhouseom, pred stavbo prizorišča, vzidano kot mnogo drugih zgradb v mestu v živo skalo. A koncert je bil razprodan. Mit živi brez reklame!

Vista Chino se na letošnji evropski turneji vozijo z Monster Truckom, po Monster Magnet še enim monsterjem hard rocka. Predskupina iz Kanade, ki se evropskim očem nastavlja prvič, je dodobra ogrela polno dvorano oblike dvopasovnega tunela dolgega trideset metrov. Matematikom ne bo težko priti do rezultata 350-ih duš. Monster Truck je na sceni šele nekaj let in je skupek bradatih dolgolasih hipijev, ki se zvokovno  naslanjajo na energičen južnjaški blues rock The Black Crowes prepleten s heavy metal vložki in vokalom mladega, jeznega Cornella. Distinktivni obeležji tega benda sta še drugi vokalist in klaviature, bend pa ima vse predispozicije rasti tudi v prihodnje, če sodim po suverenem podajanju materiala iz prvenca Furiosity. A pravi pomen furioznosti je bil viden in slišan v naslednji uri in pol. 
   
Germani, ki tradicionalno padajo na hard zvoke so pošteno zastonali, medtem ko so Vista Chino cik-cak nizali komade z letošnjega fenomenalnega albuma Peace in Kyussovih kaktusovo bodečih melodij, ki jih je publika pela v en glas. Fucking kult! Z novimi komadi vsi še niso bili seznanjeni, vendar pa je med njimi nekaj pravih biserov, ki bolj kot jih loščijo na koncertih, bolj se bleščijo. Moshpitna Dargona Dragona denimo ali Sweet Remain, ki ga na kratko ostriženi Garcia zapoje z istim prepoznavno vreščečim glasom ali tistim, ki te transplantira tudi dobrih 40 let nazaj. Lahko si predstavljam, da s tem glasom iz svojega dvorišča podi tudi klopotače. Dronerski Dark and Lovely je tipična puščavska epika, ki je bila že v Kyuss nemalokrat plod domišljije in ustvarjalnosti Branta fucking Bjorka, ki je tokrat – kdaj pa ne? - prefinjeno vihtel palice po činelah in z njimi risal sekante v prehodih. Za nameček je odpel še Planet 1 z nepozabnim intro riffom, katerega drugi del Planet 2 je psihadelični doom za polizati prste. V primerjavi z lanskoletnim ljubljanskim koncertom Kyuss Lives! imamo novega  basista. Mesto je zavzel čupavi Mike Dean iz Corrosion of Conformity, ki je ves koncert škratovsko naspidirano skakljal, medtem ko je Bruno Fevery povzdignil vročico s solažami in zopet dokazal, da se po njegovih žilah pretakajo čistokrvna stonerska zrnca, navkljub najtežjemu bremenu, ki ga nosi - senci Hommea, ki ga roko na srce redki pogrešajo.

Klasike so bile seveda obvezne. Gardenia, Thumb, Freedom Run … Instrumentalni Asteroid, ki predstavlja zvok na Zemlji v trenutku, ko jo bo zadel asteroid in huronsko sprejet Supa Scoopa And Mighty Scoop, ki ga ni treba posebej omenjati - pa vendarle. Ekipa je nekaj komadov perfektno razvlečeno oddžemala, kataklizmo pa je dvorana doživela v zadnji minuti devetminutne Odysseye z Bjorkovo odvrženo kasetno bombo udarcev, kot uvodom v „Fire on the mountain, and it rages out of control ...“, po čemer piva v plastiki niso bila več pod nadzorom. Po koncu je še dolgo odzvanjalo „And I want to know, did you all enjoy the show? It's so sad to see you go ...“. Kyuss oziroma Vista Chino še naprej kot kavboj »jaše ljut, jer pred njim je dalek put«.   Gracias John fucking Garcia in kompanija.