Niz cevi
The internet is a series of tubes ...
Tako je govoril zdaj že pokojni republikanski senator z Aljaske Ted Stevens 28. junija 2006. Njegova argumentacija je preprosta - internet je skupek cevi in kot tak se bo zamašil, če bo v njem preveč informacij. Zato je treba nasprotovati spletni nevtralnosti.
Spletna nevtralnost je, preprosto pojasnjeno, načelo, ki zagotavlja, da bo vsak podatek, prenos, megabajt na internetu obravnavan enako. Torej da ponudnik interneta ne more omejevati ali upočasnjevati nekaterih spletnih strani ali aplikacij, s čimer bi dal nepošteno prednost ostalim. Kot je razvidno iz dvanajst let starega posnetka, vojna za spletno nevtralnost traja že dolgo. Bitke se bojujejo na več bojiščih, ponudniki pa so na enih uspešnejši kot na drugih. V Združenih državah Amerike so na primer dosegli pomembno zmago z izvolitvijo Donalda Trumpa na mesto predsednika. S Trumpom je na mesto predsednika Zvezne komunikacijske komisije, bolje poznane z angleško kratico FCC, prišel Ajit Pai. Pai je lansko leto predlagal ukinitev načela internetne nevtralnosti, ki je letos tudi stopila v veljavo.
Proti ukrepom FCC-ja so se postavili v Kaliforniji, kjer ravno te dni čakajo na potrditev zakonodaje, ki zagotavlja internetno nevtralnost na ravni zvezne države. To odločitev je Ajit Pai sicer označil za nezakonito.
Tako je za oddajo Zeitgeist 12. oktobra 2015 o spletni nevtralnosti govoril Timothy Karr iz ameriške organizacije Free Press, ki se za nevtralnost spleta zavzema že od leta 2003. Ta je bila v času mandata bivšega predsednika Baracka Obame utrjena z odločitvijo v začetku leta 2015. Kot rečeno, je nov režim v Beli hiši obstoječo zakonodajo o nevtralnosti spleta izničil.
Karr na primeru ZDA pojasni, kako izgleda lobiranje ponudnikov interneta. AT&T, Comcast, Mediacom, Verizon in tako dalje so multimiljardne korporacije, ki največ profitirajo, ko ni močne zakonodaje, ki bi omejevala prakse kršenja spletne nevtralnosti.
Vpogled v to, kako izgleda krhanje načel spletne nevtralnosti, smo dobili tudi v Sloveniji, ko je minuli teden podjetje A1 predstavilo paket A1 Play. Ta omogoča uporabniku tako imenovani nični dostop do specifičnih storitev – v prvem paketu, ki stane 1,99 evra, so to Facebook Messenger, Viber in WhatsApp, v najdražjem, za katerega boste odšteli 7,99 evra na mesec, pa HBO Go, Netflix, A1 Now, Mobia TV, Deezer, Apple Music, Facebook Messenger, WhatsApp, Viber, Facebook, Instagram in Snapchat. Zero rating ali nični dostop pomeni, da se poraba določenih vsebin ne vračuna v zakupljene količine. Pojasnjuje nekdanji sodelavec Radia Študent in avtor jutranje geek rubrike Ajgugl Anže Tomič.
Tomič nadalje pojasni, kako po njegovem mnenju aktualna ponudba A1 krši načelo spletne nevtralnosti.
A1 je v odzivu za medije zapisal, da, citiramo: “V A1 ves internetni promet obravnavamo enako. Uporabniki morajo namreč za uporabo opcij A1 Play ves čas imeti zakupljen tudi prenos podatkov v osnovnem paketu. Če bomo po porabi zakupljenih podatkov upočasnjevali ali blokirali promet, bomo to storili za ves promet, vključno s Facebookom in WhatsAppom. Prav tako vsi ponudniki aplikacij z enakovrstnimi vsebinami, kot so predvidene v posameznih opcijah, lahko pod enakimi pogoji postanejo partnerji in bodo vključeni v ponudbo. Takšna ponudba je povsem skladna z veljavnimi predpisi in evropsko regulatorno prakso ter je bila sprejeta ob upoštevanju vseh najboljših praks držav članic, kjer operaterji ponujajo tovrstne pakete ali opcije. Pri oblikovanju ponudbe je bila upoštevana slovenska sodna praksa v zvezi z uporabo 203. člena ZEKom-1. Ponudbo opcij A1 Play smo že predstavili tudi Agenciji RS za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo nedvomno ves čas skrbela, da pri njenem izvajanju ne bo kršeno načelo internetne nevtralnosti."
Težav pri ponudbi ne vidi niti Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, krajše AKOS, ki je odobrila pakete, še preden jih je A1 dal na trg.
Rok Andrée iz Piratske stranke Slovenije je razočaran nad odločitvijo AKOS-a.
Kot poudarja Andrée, je slovenska zakonodaja na tem področju ena boljših v svetovnem merilu, a veljavna evropska direktiva je zasnovana bolj ohlapno.
203. člen Zakona o elektronskih komunikacijah pravi, citiramo: “Operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v primeru: prvič, nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev, drugič, nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev, tretjič, nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu s 158. členom tega zakona ali četrtič, odločbe sodišča.
Tomič poudarja, da je vendarle evropska zakonodaja mnogo boljša od ameriške, a je tako ohlapna, da dopušča zelo različno prakso po članicah EU.
Na podlagi tega člena je v začetku leta 2015 AKOS že ugotovil kršenje spletne nevtralnosti pri Telekomu Slovenije in Simobilu.
Podrobneje primer izpred treh let predstavi Anže Tomič.
Joe McNamee iz organizacije European Digital Rights je za omenjeno oddajo leta 2015, povezavo do katere lahko najdete v spletni verziji te oddaje, predstavil zmagovalce in poražence, ko ni nevtralnosti na spletu.
Trhle temelje, na katerih stojijo argumenti nasprotnikov spletne nevtralnosti, predstavi Andrée iz Piratske stranke.
Končno besedo današnjega Kultivatorja dajemo Guglu.
Za dobičke gre.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Kar je v splet integrirano, je nevtralizirano: to je "spletna nevtralnost". Digitalna analogija "svobode govora".
RŠ, malo več radikalnosti. Pustite te buržujske dileme za revijo Mladina.
Komentiraj