Opustite se

Pustni torek je še zadnji izdihljaj vsakoletnega praznovanja konca zime in ponovnega vzcveta pomladi. Pogansko pravoverje, prepleteno z naravnimi pojavi, so pripoznali že Rimljani in ob tem času prirejali velika slavja. Nasledniki, ki so že prevzeli krščanstvo, se jim seveda niso hoteli odpovedati, zato so z njimi prepletli lastno fabulo. In od tod današnje ime, pust, ki je povezano s postom pred veliko nočjo. Začne se na pepelnično sredo in traja štirideset dni.

O pustu smo povprašali dr. Jurija Fikfaka z Inštituta za slovensko narodopisje.
Izjava

Dr. Fikfak nam je povedal še o dveh različnih načinih praznovanja pusta v Sloveniji.

Izjava

Naj razložimo podrobneje s pomočjo jezikov naših zahodnoslovanskih sosedov. Čehi in Slovaki namreč ta čas imenujejo “masopust”. Ker se Slovenci radi obračamo po zahodni modi, smo postali besedni vegetarijanci kmalu po Trubarju in tega izraza ne poznamo več, čeprav naj bi v ruščini še vedno poimenoval prav štiridesetdnevni post. Besedna zveza “pusti meso” je smiselna v povezavi z italijanskim jezikom kjer carne pomeni “meso” in leva “pusti”. Iz carneleva potrebujemo le malo omamljene disleksije govora in že imamo tu carnevale, karneval, sprevod, v katerem praznujemo pust.

Ravno ta teden pa tudi v Braziliji praznujejo svoj kultni karneval, ki morda poteka nekoliko drugače, kot smo karnevalov vajeni v Evropi. Čez ocean so ga ponesli Portugalci, tam pa se je v ritmih sambe zmešal z afriškimi vplivi. O brazilskem karnevalu in kurentih se je razgovoril predstavnik kulturnega oddelka brazilskega veleposlaništva v Ljubljani Miguel La Serda.

Izjava

Kakšna je vloga žensk na tradicionalnem karnevalu v Braziliji, bi bilo morda zanimivo vprašati Klaro Otorepec, ki danes ob osmi večerni uri v Trubarjevi hiši literature pripravlja predavanje o ženski kot revolucionarnem subjektu. Do diskusije o tem sicer ni prišlo, nam pa je Otorepec podrobneje razložila, zakaj se je z izbrano temo začela podrobneje ukvarjati.

Izjava

Predavanje opozori na fotografijo Marine Ginestà, ki je nastala med špansko državljansko vojno. Ginestà, sicer prevajalka in novinarka, je za to fotografijo pozirala in puško takrat tudi prvič držala v roki, kljub temu pa je s svojimi kratkimi lasmi in drznim pogledom postala ikona revolucionarne ženske bojevnice. Otorepec smo za konec povprašali, kako se s podobo ženske revolucionarke soočamo na slovenskem političnem polju.
Izjava