O mladih levih in hendikepirani kritiki

O hendikepirani kritiki

Odprtje festivala Mladi levi, ki se je zgodilo v četrtek, 23. avgusta, je dobra priložnost, da opozorimo na zanimive politično-kulturne fenomene, ki so mogoče v evforiji zabave ostali prikriti. Pri tem ne bomo, kot bi si kdo mislil, skočili na psevdolegalno desno vlado, ne glede na dejstvo, da si zasluži kritike na vseh domenah svojega delovanja, kaj šele za delovanje na področju kulture. Govorili bomo bolj o politično-kulturnih figurah. Na eni strani samo začasno reanimirana muzejska ploščad, na drugi pa Metelkova, postavljena v bran proti inšpekcijam, ilustrirata dva načina odgovora aktualni  politiki.

Odprtje Mladih levov, to moramo reči že na začetku, je bilo verjetno nekaj najbolj patetičnega, kar se je letos zgodilo na slovenski kulturni sceni. Sam spektakel lahko opišemo kot nekakšno neinventivno kombinacijo komorne prireditve in rock opere na temo propada Tovarne avtomobilov Maribor. Na kratko: estetika podelitve akademskih nagrad, začinjena s klasičnim baletom in simboličnim pogrebom kamiona, izdelanega v mariborski tovarni. Ob neskončno dolgem opisovanju propada tovarne in imenovanju krivcev so se vrteli stari filmi, ki so prikazovali zlate čase mariborskega industrijskega ponosa. Da ne bi bilo pomote, ne želimo opravičevati tistih, ki so uničevali vrednote, vzpostavljene v Jugoslaviji, ravno nasprotno, poskušamo razumeti, kako jim je to lahko uspelo.

Verjetno obstajajo različni ekonomski, institucionalni in politični faktorji, zaradi katerih se je zgodil propad TAM-u podobnih industrijskih subjektov. A tukaj se bomo omejili na enega, ki se pogosto zanemarja – in sicer hendikepiranost kritike. Spektakel, ki si ga je izbral organizator, verjetno v želji, da naredi dobro artikulirano kritiko trenutne vlade, je ilustriral subjekte kulturnega boja. Nacistična zastava na odru je jasno označevala zunanjega sovražnika, TAM-ov kamion, ki so ga simbolično pokopali na koncu spektakla, pa je ilustriral žrtev. Lepa razporeditev igralcev v simpatični politični igrici, bi lahko rekli. A kaj, ko v realni igri sodelujejo drugi igralci!

Pravo polje konkurence in boja se je dogajalo med celo vrsto nekih majhnih podjetij. Organizacija Bunker namreč kritizira državo skozi proces patetiziranja usode posameznika, misli in deluje pa kot neoliberalno kulturno podjetje; tako kot večina drugih uspešnih kulturnih podjetij velik del svojega napora usmeri v  subtilne taktike usklajevanja lastnih umetniških kapric glede na pogosto rigorozne pogoje razpisov. Pri organizaciji odprtja so odigrali pomembno vlogo tudi podjetje »Šank Druge pomoči«, ki je bil podaljšek že obstoječega podjetja; podjetja Hostese, ki so reklamirale in prodajale nove vrste pijač - vsi, ki ste bili na odprtju, morate priznati, da so s svojimi seksi aranžmaji zelo efektivno izvajale svojo dejavnost; DJ, prav tako eno malo uspešno podjetje, ki  mu je v trenutku uspelo izbrisati nelagodje, ki ga je mogoče kdo začutil pri pogrebu kamiona. Na koncu koncev je tudi avtor tega teksta eno majhno podjetje, tisto, kar iz ljubezni imenujemo samozaposlen v kulturi. Torej vidite, zakaj patetika; na odru je bil uprizorjen propad TAM-a, na ploščadi pa so bila uprizorjena Foucaultova predavanja o nemškem neoliberalizmu.

Pričakovati, da TAM-ov kamion in njegovi proizvajalci preživijo ob vseh teh malih uspešnih podjetjih, ki nenehno delajo na sebi, za sebe in za družbo, bi bilo neresno. Če že hočemo kritizirati desno vlado, bi morali opozoriti, da ona samo pristaja na to igro subjektov-podjetij in jih med drugim spodbuja k diskriminaciji določenih skupin ljudi. Torej - krivec za propad marsikatere tovarne je sistem, ki nas obravnava kot majhna podjetja, ki hoče, da smo vedno bolj učinkoviti, da vedno bolj sofisticirano konkuriramo eni drugim itn. Prava kritika bi se torej morala nekako postaviti nasproti temu modelu, predložiti neko novo pot, ki ne bi temeljila izključno na profitu in izboljševanju samega sebe.

Na primeru Metelkove pa lahko vidite, kaj se zgodi, ko se poskušate gibati, vsaj malo, mimo teh neoliberalnih okvirjev. Tisti, ki obiskujete Metelkovo, ste tam verjetno opazili zmanjšano aktivnost. V zadnjih nekaj tednih se je drastično povečalo število inšpekcij v metelkovskih klubih. Po večletnem zatišju neoliberalni sistem poskuša bolj agresivno vpeljati svojo igro. Marsikateri igralec si zlahka misli: »Kako dober igralec, kako fajn podjetje bi lahko bila Metelkova.« Ni nujno, da imajo ti igralci slabe namene, oni samo hočejo izboljšati pogoje za obiskovalce, hočejo, da je milo vedno prisotno na straniščih, da se za pijačo dobi račun, želijo si permanentno dobivati potrdila, ki jim kažejo njihov trenutni položaj v igri. Hočejo, da se organizira struktura, tako kot na sosednji ploščadi, ki bi bila v stanju učinkovito voditi in zapeljevati mase bodočih malih podjetij, ki bodo prišla iskat in ponujat storitve na Metelkovi.

Prava kritika bi morala torej poslati konkreten odgovor, morala bi enostavno zavrniti sodelovanje v tej igri, ki bi itak iskala prevelike kompromise. Za začetek bi se Metelkova morala izogniti tako plitki in neučinkoviti kritiki, kot so je pokazali Mladi levi. Najboljši opis zanjo je reakcija Nevena Korde: »Ti Mladi levi so levi, skoteni v živalskih vrtovih!«

Proizvedel: Andrej Pezelj, s. p.
Zastopnik in distributer : Zavod Radio Študent.