XAXAXA: Siromašni i bogati

Moonlee, 2012

Tokrat se karavana Tolpe bumov premika proti siromašnemu Vzhodu, a ne v daljave orientalne ortodoksne mistike, temveč v deželo sonca in zrelih paradižnikov, v njeno podtalno glasbeno sceno, ki pa ima korenine na bogatem Zahodu. Siromašni i bogati je nov album makedonskih Xaxaxa in temu se ne gre smejati. 

Po odlično sprejetem lanskoletnem prvencu Tango revolucioner, ostajajo Xaxaxa v socialno-političnih vodah tudi z besedili na najnovejšem produktu Siromašni i bogati. Vasko Atanasoski, pisec glasbe in stihoklepec vseh pesmi, bobnar Džano Kuč in basist Nenad Trifunovski, ki je album tudi sproduciral, so, kot je že mnogim znano, tričetrtinski moški pol benda Bernays Propaganda, diskoidnega punk meteorita, ki se je pojavil na glasbenem nebu bivše Jugoslavije, natančneje v ozvezdju Makedonija. Od predskupine Bernays Propaganda oziroma samim sebi, je Xaxaxa postal stranski projekt čvrstejše punkerske linije, ki razpršuje  pozitivno energijo in ki ima tendence k popolni osamosvojitvi. Album Siromašni i bogati je izšel za eno najaktivnejših založb teh meridijanov, Moonlee Records, v sodelovanju z mnogimi različnimi neodvisnimi založbami, tudi švedskimi in nemškimi, med njimi pa tudi z makedonsko Napravi Zaedno.

Hüsker Dü, trio iz Minneapolisa, je v osemdesetih letih v globoke brazde zasejal odporno seme melodičnega hardcora in ostro zaznamoval sorodne bende naslednjih generacij. Sveto trojstvo Xaxaxa, o katerem je govora danes, se vsekakor opira na dediščino Granta Harta in Boba Moulda, teh dveh poslancev jina in janga, združenih v popolno celoto Hüsker Dü. Album Siromašni i bogati je tudi po zvočni plati podoben že prej omenjenem prvencu Tango revolucioner, pa vendarle bi se lahko reklo, da je stopnja melodike za malenkost upadla, jakost svetlobnih luksov pa so zasenčile za odtenek temnejše nianse, ki so posledica vsesplošne apatije med revnim večinskim delom populacije tega planeta. A kljub polnejšemu zvoku, ne gre za slušne razlike na prvo žogo. Izstopa Vaskova melodična kitara, v ospredju pa je še njegov visok, energični vokal, ki širi izročilo v maternem jeziku, kateremu so v knjižici priloženi angleški prevodi. Ne pretirano naknadno spoliranih deset komadov je še vedno v okviru old school minutaže, tako da album komajda preseže znamko pol ure. Album je osredotočen na svet in čas, v katerem živimo. Tako se v ta svet Xaxaxa hrabro poženejo z vprašanjem »Zašto se borime?« v uvodnem komadu Hrabar nov svet. Gre za svet, v katerem smo stvarnost zamenjali za virtualnost, v katerem se osebna razcepljenost  stopnjuje v kopičenju paralelnih svetov. Razkol med manjšinsko bogatijo in večinsko revnostjo je vse večji, naše nekdaj republike, pa so, česar si nismo zamišljali niti v sanjah, postale banana države, ugotavljajo v naslovni pesmi Siromašni i bogati. Probav da se isklučam, prvi single s plošče govori o relativnosti svobode v demokaciji med narekovaji in časi, ko se bo refren „Roden sum so čip za sleduvanje“ uresničil, niso več daleč. Deset hitrih retro melodičnih skladb najdejo podobnosti poleg omenjenih Hüsker Dü še pri bendih, kot so Jawbreaker, Leatherface ali Dag Nasty. Neizbežna je tudi vzporednica z makedonskim bendom Arhangel, ki je nadangeljeval tam nekje v prvi polovici devetdesetih let, ali s sodržavljani, z makedonskim novovalovskim punk hardcore bendom Badmingtons. Minorno vlogo v dveh songih dobita trombon in klavijature, drugače pa prevladuje distorzirani kitarski aranžma. Enostaven in direkten. Sam album v inovativnem smislu ne pomeni nič novega, vendar pa je iskrenost izvedbe tista, ki te vleče v vnovično poslušanje.

Xaxaxa se kmalu odpravljajo na evropsko turnejo, v sklopu katere se 11. septembra predstavijo tudi v klubu Gromka.