The Matthew Herbert United Kingdom and Gibraltar European Union Membership Referendum Big Band: The State Between Us

Recenzija izdelka
18. 4. 2019 - 19.00

Accidental, 2019

 

Ime zasedbe The Matthew Herbert United Kingdom and Gibraltar European Union Membership Referendum Big Band pove veliko. Za tiste, ki zadnjih dvajset let spremljajo delo njenega pobudnika, cenjenega britanskega producenta in skladatelja elektronske glasbe Matthewa Herberta, praktično vse. Ja, gre za big band, ki ga je Herbert začel konceptualno snovati kmalu po britanskem referendumu leta 2016 in ki ga je nato, takrat še pod imenom Brexit Big Band, krstil s koncertom 29. marca 2017, na dan, ko je britanska vlada Evropski svet uradno obvestila o odločitvi za izstop iz Evropske unije. O tem, da je Herbert, ki je v svoji dolgoletni karieri plodno sodeloval s številnimi glasbeniki iz držav članic Evropske unije, že iz pragmatičnih razlogov nasprotnik brexita, ni treba ugibati - se pa s ploščo The State Between Us loti vprašanj, ki gredo dlje od golega pragmatizma. Ko se je Velika Britanija leta 1973 pridružila Evropskim skupnostim, iz katerih se je pozneje formirala Evropska unija, Herbert še ni dopolnil svojega prvega leta, kar pomeni, da je živel z zavestjo o tem, da je tudi Evropejec. Zdaj, šestiinštirideset let pozneje, bo, kot kaže, ta del svoje identitete vsaj uradno izgubil. Zato se s ploščo The State Between Us sprašuje tudi ali predvsem o tem, kaj pomeni biti Britanec leta 2018. Na to vprašanje pa mu je odgovore pomagalo iskati tudi več kot tisoč na plošči sodelujočih glasbenikov z vseh koncev Evrope.

O tem, da gre za Herbertov najambicioznejši projekt, že zaradi impozantnega števila sodelavcev na novi plošči, torej ni nobenega dvoma - se mu je pa različnih projektov v njegovi glasbeni karieri nabralo veliko. Od povsem manifestativnih z začetkov, ko se je denimo odločil, da po uspešni fazi s house glasbo, s katero se je uveljavil na elektronski klubski sceni, ne bo več uporabljal ritem mašin in generičnih zvočnih knjižnic, temveč da bo vse zvoke ustvarjal z lastnim vzorčenjem. -- Do tega, da se je leta 2002, potem ko je že postal eden najbolj iskanih producentov in remikserjev, odločil sestaviti Matthew Herbert Big Band, s katerim se je namenil oživljati zapuščino jazza iz (evropskega) vojnega obdobja. V svojo glasbo je rad vpletal politični aktivizem in med drugim posredno ali neposredno kritiziral globalizacijo, vojno v Iraku, privatizacijo in nenazadnje vprašanje intelektualne lastnine v glasbeni industriji, tudi tako, da je nekatere svoje plošče brezplačno objavljal na spletu. V zadnjih letih je postal še izvrsten skladatelj filmske glasbe, vse te njegove izkušnje pa bi bile že same po sebi dovolj za to, da bi bil verjetno tudi anonimno povsem pri vrhu kandidatov za vodjo takega panevropskega glasbenega projekta, kot je plošča The State Between Us.

Kot je pri Herbertu v navadi že z njegovih solističnih plošč, se tudi na aktualni plošči pomemben, če ne kar ključen del sporočil skriva v njegovi rabi oziroma viru zvočnih vzorcev in terenskih posnetkov. Šestnajst, skupaj skoraj dve uri dolgih skladb naj bi predstavljalo nekakšno čezbritansko popotovanje, romanje med različnimi prizorišči, ki so aktualno ali zgodovinsko povezana z brexitom. Slišimo podiranje drevesa (verjetno breka) z motorno žago v okolici poletne rezidence britanskih premierjev Chequers, tihi shod v spomin na žrtve požara v Grenfellovem Towerju, demontažo starega Fordovega avtomobila in podiranje opuščenih tovarn, v katerih so med drugo svetovno vojno izdelovali letala, dalje slišimo zamahe kanalskega plavalca in mimoplovečih trajektov, pa okolico britanske meje z Irsko in še celo vrsto podobnih referenčnih posnetkov - včasih križanih tudi z besedo, denimo gledališčnice Caryl Churchill, s pesmimi s Herbertovimi avtorskimi besedili, v katerih se loti vprašanja beguncev, ali pa s priredbo priljubljene balade Moonlight Serenade Glenna Millerja. Ker je vse skladbe in (orkestrske) aranžmaje napisal Herbert, skozi prizmo tega, kar je do zdaj počel s svojimi big bandi, te izrazno ne prinašajo nič novega. Osnovno izhodišče ostaja (swingowski) jazz s subtilnimi elektronskimi pritiklinami in terenskimi posnetki. Se pa glavna vrednost plošče The State Between Us seveda skriva v njenem sporočilu in dejstvu, da gre za tako obsežno sodelovanje, večinoma evropskih glasbenikov. Mnenja zagovornikov brexita najbrž ne bo spremenila, bo pa morda komu izmed njih dala misliti. Na drugi strani pa so zagovorniki tega, da Velika Britanija ostane del Evropske unije, s to ploščo morda dobili edino dobro stvar, ki jo je prinesel brexit, kot so pravilno zapisali pri Boomkatu.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kaj je to, zarolajte že enkrat plato!

huda huda huda tolpa bumov danes!

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.