Bombe Devedesetih: pogovor in glasba
PAR SOČNIH IZ KONTEKSTA: .
"Nikoli nisem slišal, da dete delavskega razreda vpraša: 'kakšno glasbo poslušaš?'"
"Edina kultura, ki posluša vso glasbo brez predsodkov, je dizelaška kultura. Dizelaš lahko pleše tudi na Nothing Else Matters od Metallice."
"Vojnik je vojnik svoje ideje in svojega razreda. Civil je njegovo nasprotje. Nekdo, ki ne gre do konca, ki ne ve, kaj bi. Nekdo, ki ni pripravljen na delovanje in pod pritiskom popusti. Nekdo, ki je tradicionalist, ki je proti progresu."
"Ne zanima me glasba, ki ni progresivna."
"Pisana beseda je beseda na papirju. Beseda v rapu je orožje."
"Nikoli nismo kalkulirali. Najbolje komuniciramo zato, ker nas večina ljudi ne mara. To je najboljši način komunikacije."
POGOVOR JE NASTAL MED RAZISKOVALNO EKSPEDICIJO RADIA ŠTUDENT KONEC FEBRUARJA V ZEMUNSKI MATRIARŠIJI. PRI POGOVORU SO SODELOVALI: Jernej Kaluža, Samo Pavlica Linč, Amadej Kraljevič in Staša Popovič
Prikaži Komentarje
Komentarji
Snif-snif
"Nikoli nisem slišal, da dete delavskega razreda vpraša: 'kakšno glasbo poslušaš?'"
Ta, ki je to bleknu, očitno nima kaj prida stika z delavsko bazo, ali pa - verjetneje - skuša le narediti vtis na midl klas.
Zemun Zemun - tam je bila meja vcasih, Zemunci so pripadali Avstroogrski, medtem ko je Beograd pripadal Otomancem - to se najlepse vidi v arhitekturnih nastavkih
@MUP: Predlagam, da za končne razsodbe poslušaš oddajo.
Izjava je izrečena v specifičnem kontekstu. Poanta je ta, da "to ni eno izmed prvih vprašanj, ko nekoga spoznaš" oziroma da to vprašanje (katero glasbo poslušaš?) ni nikoli mišljeno kot vprašanje na podlagi katerega se odločiš ali boš nekoga sprejel ali zavrnil iz svoje družbe, na podlagi katerega bi na nekoga gledal zviška, itd.
Mislim da tudi drži, da je ločevanje med dobrim in slabim okusom, ki privede do tega, da sprejmemo le izbrane ljudi dobrega okusa (in do tega, da postane okus pogoj vstopa v določene "salone") tesno vezano na meščansko kulturo. Ta teza se mi zdi dost samoumevna in (vsaj do te točke) ne preveč drzna.
ti modeli se delajo, da še niso slišal za Prti Bee Gee
Kaluža, ločevanje med okusi ni ekskluziva slojev, ki jih imenuješ "meščanske" in ni nujno da gre za to čemur praviš "saloni", niti približno. "Delavski razred" že vsaj od nastanka množične kulture, in od tega bo počasi že 200 let, ni več neka homogena scena. Ne vem sicer kje živiš in s kom se družiš a če doslej še nisi zaznal da so tudi znotraj "nemeščanske" kulture širok spekter (ne le) glasbenih struj in interesov, ki znajo biti med sabo izključevalne, se očitno giblješ le znotraj določenih (definitivno ne nižjih) slojev.
z mescansko kulturo je povezan pojem in nastanek institucije umetnosti, ko so meceni plahneli. tudi to je bilo kar ze lep cas nazaj. takrat so zaceli na siroko razpravljati o okusu. danes se umetnost spopada z necim povsem nasprotnim, da namrec ne samo locevanje med dobrim in slabim okusom sploh vec ne obstoji niti znotraj tistega kar je vcasih oznacevalo umetnost, tudi locitvena meja med umetnostjo in kulturo se brise. pravzaprav se brise tudi locitvena meja med marketingom in kulturo. danes nikakor ne moremo govoriti o nobenih salonih, morda danes lahko govorimo o tendenci, da bi tudi iz umetnosti naredili kreativne industrije. mislim, da so to poslednje direktive EU.
ali razred sploh obstoji izzven teorij?
Evo, zdaj je cela oddaja na spletu in lahko vidite celoten kontekst. @MUP in @Utopije: to z okusom in meščansko kulturo je bolj moja interpretacija, ki niti ni neposredno povezana s stališči kolektiva BD. Ta protislovja (izključevalnost subkultur, dejstvo da 'okus' ni prevladujoča kategorija v diskurzu sodobnih umetnosti) so mi jasna, ampak ta debata niti ni neposredno vezana na to oddajo (po drugi strani je jasno, da subkulture predstavljajo poskus pobega iz lastnega razreda, kot tudi to, da je 'socializacija skozi skupen okus' nekaj drugega in širšega od selekcije v sodobni umetnosti). Dotična izjava se sicer tiče pomoje enega ožjega konteksta, torej tega, da dizelaši niso izključevali med določenimi žanri (predvsem turbo-folk, rap, rave) in kakšne učinke je to imelo v srbski družbi od 90ih dalje (poslušajte zgodbo o legendarnem koncertu Prodigy v Beogradu).
no sej mi se sam mal pogovarjamo
Ja, res niso izključevali, na žalost. Zarad takih modelov kot so ti na sliki smo se v Sloveniji konc devetdesetih in v začetku dvatisočih začeli izogibat rejverskih masovk.
^^ ja...in jih zabriti sredi dneva začeli lovit od Ledine do Trubarjeve in naprej
@MUP: Vojniki so vam vzeli rejv, oooo bogi.
Čeh, niti približno. Itak je scena že razvodenela, s pojavom takih modelov pa definitivno in dokončno. Premik globlje v andergraund je bil pač nujen, tako ali drugače. Btw, a se ti slušajno pišeš Prešeren, Vasja Prešeren?
ja - prvi val na stereoidih, definitivno.
Komentiraj