Naj Tolpe bumov 2021
V tokratni oddaji DJ grafiti bo glasbena redakcija Radia Študent poslušalstvu obelodanila rezultate najslajše dolžnosti glasbene redaktorice in umetniške kritičarke – glasovanja za najboljši izdelek leta! V oddaji bomo tako predstavili najboljše, kar se je dalo v letu 2021 slišati na valovih 89,3 MHz ... Tudi glasbena redakcija Radia Študent se je obrnila v leto 2021 in na dveh lestvicah (eni za slovenske, drugi za tuje izdaje) predstavlja svoje vrhunce leta.
Nekatere izdaje si delijo mesto, ker jim je bilo dodeljeno enako število točk.
Domače naj Tolpe bumov™ leta 2021
40–31 plate:
38 Tsujigiri – Harakiri
38 Kezz – Svetla me miluju
38 FLO – Antimatter
38 Katja Šulc – Caricias
36 Lil Bini – Mesaja
36 Ichisan – Voda
35 Smedja in Smetke – V smetje gre rado
34 Kaja Draksler – Soothe My Soul, Feed My Thou
32 Morvern – Captain Trips
32 Olenc – Particles
31 Gašper Torkar – Accept the Risk and Continue
30–21 plate:
29 Ingrit Schüller – Thank God For Isolation
29 Rojpot – Rojpot
27 Lim, Smrad in Žila – SVOBEDA
27 Vsemag – rohnen
25 Kačis – Nedognano / Unfathomed
25 dvidevat x Nulla – 068/078-1
24 PTČ – Neki tko vsak dan
23 Doša – IRU: Tok misli
22 Trinajst – Anomie
21 FLO – Left Behind
20–11 plate:
20 DUF – Dead Underground Future
19 Siderean – Lost on Void's Horizon
18 Chris Eckman – Where the Spirit Rests
17 Samuel Blues – Triglavski narodni pank
14 Kavasutra – Zlati stojan, lajf in Celje
14 08080 – Astro Disco
14 Nibo – same day delivery
13 Alleged Witches – Work After Machinery
12 ujma – The Hereafter
11 M.U.G. Trio – Mislec
»Berger tako s pretvorbo v drug znakovni sistem z zvokom predstavi svojo izkušnjo branja oziroma poslušanja izbranih pesmi. Pokaže, kako nekdo, v tem primeru Berger, sliši prebrano, in kaj se v prenosu v nov medij ter recepciji posameznega poslušalca izgubi. Izgubi se predvsem interpretacija, ki jo morda neupravičeno pričakujemo. Brgs s svojo osredotočenostjo na zvočnost govora v remiksih ne izlušči nujno vsebine pesmi, temveč podaljša trajanje svojim prvim vtisom in asociacijam, ki jih poenoti v vzdušje, ali pa razgrne, poudari in potencira svoje zanimanje za napake v zvokih, ki nastanejo ob branju.« Lucija Klauž
9 Slowmotion Livestream – From Beak to Bone
»Zgradba in slojenje zvoka sta bogata, za razmere slovenske alternative skoraj nemogoče dobra in redko slišana. Same skladbe, njihovi tokovi in mnogi preobrati ter igrive menjave tematik, barv in vzdušij pripovedujejo zgodbo, namigujejo na psihedelijo, imajo rep in glavo, imajo zmajevska krila, vijolične oblake, trenutke groze in trenutke skoraj oglušujočega hrupa. From Beak To Bone je debi svetovnih razsežnosti, ki je rezultat dolgoletnega piljenja v glasbenem udejstvovanju in priložnosti, ki jo je glasbeniku dal Beton. In to je šele začetek.« Dušan Bulajić
»Ti v vseh letih ustvarjanja v različnih projektih ohranjajo svoj izraz in se ne podrejajo trendom, ki prihajajo in odhajajo. Prav tako ne sklepajo kompromisov, da bi dosegli večje število poslušalcev. Ne gre za slavo, temveč za glasbo. In ravno ta konsistenca se zdi v današnjem času radikalna, saj kaže na umetniška načela, ki se ne uklanjajo željam kuratorjev plejlist in modnim muham zvočnosti. V glasbi je mogoče čutiti nekaj izrazito človeškega, kar presega žanrske okvirje in rabo inštrumentacije. Gre za pečat, ki ga pušča zasedba, ne nujno vezan zgolj na doživljanja, ki jih sprožajo čustva v komadih, temveč tudi nezlomljivost duha in neomajna želja po raziskovanju glasbe na sebi lasten način.« Jan Kopač
»Vendar pa sta Lovekovski v svojem izrazu čisto samosvoja, s čimer ustvarjata nov glasbeni prostor na lokalni ravni. Ta zastopa reprezentacijo družbenih skupin in identitet, ki jih na domači glasbeni sceni močno primanjkuje. Lovekovski skozi glasbo iznajdljivo in uspešno združuje družbenokritičen in političen pogled, ovit v memerski humor. In prav ta izvrstna banalnost njunih pesmi je lahko razumljena kot preslikava banalnosti naših hegemonih kulturnih prepričanj, kar Lovekovski postavlja v vrste sveže avantgardne pop scene.« Ula Kranjc Kušlan
»Pubeci ne jočejo je resda pop album, a tudi na Radiu Študent kdaj pa kdaj zavihamo hlačnice in pomolimo prste v manj raziskane vode sodobnega mainstreama, zlasti v primeru, da jih drugi mediji neupravičeno zanemarijo. Na albumu je nevznemirljiv le generični komad Imaginary, sicer pa je zaradi všečne in inovativne glasbene produkcije, kulturne svežine ter doraslega pogleda na njihova življenja prvenec skupine eden od presežkov slovenske glasbe letošnjega leta. A bolj kot sam album je razburljiv njegov upanja poln nastavek za bodoče ustvarjanje zelenega, ne pa tudi amaterskega štajerskega četverca. « Marko Miočić
»Ena izmed osvežujočih značilnosti albuma je med drugim zahteva po naši predani pozornosti, saj je sama intenziteta brenkanja skupaj z narativo izdaje, ki jo s pomočjo svojega vokala izjemno čutno sporoča Letonja, enostavno preveč domača, da bi ji lahko zaprli vrata. Velik del tega, kar vpliva na to značilnost, se zagotovo skriva v besedilih, ki glede na intenziteto igranja muzike zvenijo precej osebno. Na tem mestu ni odveč niti misel, da morda ne gre za naključje, da se je avtor prav pod ta projekt podpisal s svojim lastnim imenom: Gašper Letonja.« Sara Šabjan
»Obvezno izbirno, zapovedano svobodno kreiranje unikatnih in dogmatično gluhih identitet na sončni strani Alp je prekipelo in izpraznilo svoj kakršenkoli naboj. S SBO prehajamo v iskanju tistega, kar se lahko legitimno in produktivno ustvari zgolj vsakič sproti, predvsem pa prek plodne refleksije. Nič več ni sveto, narod je postal anahronizem, ki pa je vreden vsakršne odčarane pozornosti. Zakaj bi šli, če je tukaj vsega toliko? Kdo bo vso to mogočno majhnost mislil, če ne mi? Mogoče je Ljubljana nekoč res lahko Berlin, ampak: ali si to res želimo? Imamo vse vzvode, da se do teh vprašanj opredelimo, nekoč morda tudi odločamo. Trans je zgodba, ki jo je spisala ta majhna raztresena državica. Trans je prepričljivo artikulirano in nenazadnje provokativno mnenje. Trans nam kaže, kako in kaj nam dela Venija.« Lovrenc Rogelj
»Vendar ne naslavljajo toliko trenutne situacije, kot bi lahko sprva predvidevali, temveč gre bolj za kritiko sebe in vseh v preteklosti, sedanjosti in verjetno na žalost tudi v prihodnje. In kaj bi lahko bilo bolje kot brezbrižno – ali pa če vzamemo bolj pozitiven pomen te besede – neustrašno raziskovanje v improvizaciji, jazzu, malce tudi v punku, vse zavito v celofan funka? To nas na koncu spomni na izrek Françoise Sagan, francoske pisateljice ter velike ljubiteljice jazza, da je jazz glasba pospešena brezbrižnost oziroma okrepljen občutek brezbrižnosti. In všeč nam je, da so Nesesari Kakalulu postali raziskujoča brezbrižnost.« Brigita Gračner
»Seveda ne moremo trditi, da so člani zasedbe zagotovo jugonostalgični, vendar če so, to izražajo na izrazito individualen način, brez patetičnega hrepenenja in spominjanja na pretekli, naključno sklepano, boljši čas, temveč so osredotočeni na sodobnost ter na združitev melodij in glasbenih stilov, povezanih s kolektivnim spominom prostorov, iz katerih prihajajo. Tako pravzaprav ustvarjajo precej unikatno balkansko zasedbo, ki v svojem glasbenem narečju združuje jezo, karakteristično za velikomestna podtalja držav bivše Juge, hkrati pa podaja izrazito balkansko sproščenost in brezskrbnost ter nenazadnje lahkoten šarm Mediterana.« Marijana Kuljanac
»Glavna preokupacija ostaja odnos med družbenim in posameznikovim telesom, med oblastjo in individuumi, med pozicijo moči in nemoči. Če se je bend leta 2016 spraševal, kakšen kader smo vzgojili v času po globalnem finančnem zlomu leta 2008, ki so ga zaznamovali kronična brezposelnost, razkrajanje konceptov vladavine prava in socialne države, rehabilitacija neoliberalne doktrine in afirmacija kapitalističnega realizma, je tokrat odgovor na dlani. Smo jate, ki so jim ideološki gojitelji v manj kot 30 letih iz glave izbili načelo socialne solidarnosti in ga reformirati z nekašnim neotalionskim načelom – Zob za zob, kot se tudi glasi naslov album.« Jaša Bužinel
Tuje naj Tolpe bumov™ leta 2021
40–31 plate:
38 Andy Stott – Never The Right Time
38 Divide and Dissolve – Gas Lit
38 Loraine James – Reflection
38 Bootlicker – Bootlicker
38 Circuit Des Yeux – -io
38 Arab Strap – As Days Get Dark
37 Marc Ribot's Ceramic Dog – Hope
31 Chris Corsano & Bill Orcutt – Made Out Of Sound
31 KOIKOI – Pozivi u stranu
31 Les Filles de Illighadad – At Pioneer Works
31 Wolf Alice – Blue Weekend
31 Midwife – Luminol
31 Lost Girls – Menneskekollektivet
30–21 plate:
26 Grouper – Shade
26 Shackleton – Departing Like Rivers
26 JPEGMAFIA – LP!
26 aya – im hole
26 Anna B Savage – A Common Turn
25 SPACE AFRIKA – Honest Labour
23 Dry Cleaning – New Long Leg
23 Low – HEY WHAT
22 Senyawa – Alkisah
20–11 plate:
20 Arca – Kick iii
20 Sons of Kemet – Black to the Future
18 Squid – Bright Green Field
18 Porto Morto – PORTOPOP
17 The Armed – ULTRAPOP
15 Black Midi – Cavalcade
15 Arooj Aftab – Vulture Prince
14 Floating Points, Pharoah Sanders & The London Orchestra – Promises
13 Tirzah – Colourgrade
11 Black Country, New Road – For the First Time
11 Turnstile – GLOW ON
»Skee Mask je z novim albumom Pool ponovno ustvaril nov presežek. A ta tokrat ni utemeljen v vseh zgoraj naštetih vrlinah, ki jih je izkazal na vseh treh albumih in ki so bili toliko bolj konkretizirani v prejšnjih dveh recenzijah. Presežna vrednost tega izdelka se utemeljuje v tem, da se je v svojo glasbo preprosto zlil ter to tudi postal. Sinonim za svojo kreacijo, oba sta postala eno in isto.« Urban Mihevc
9 Armand Hammer & The Alchemist – Haram
»Ob poslušanju se nam zdi, da je bilo zajeto vse, kar sta doživela in o čemer sta razmišljala v zadnjih mesecih. Čeprav bi bilo od njiju upravičeno pričakovati zelo mrk pogled na svet, ne zahajata le na slabo stran; woods namreč vmes izreče: 'Some nights the sun shine, just gotta catch it'. Tako z besedili kot z glasbo dosežeta zavidljivo idejno širino. Čar pa ni le v besedilih, temveč tudi v prezenci vseh nastopajočih, ki izražajo neko globljo človeško resnico, neko raven samoudejstvovanja. S tem se Armand Hammer in celotna Backwoodz Studioz familija ponosno postavljajo na sceno.« Urban Mihevc
»Tokratna plošča Si nacrtav život ponuja drugačen izraz makedonskega umetnika Vaska Atanososkega in njegovega benda 21 vek, ki ga, roko na srce, nismo pričakovali. Poleg tega, da se zdi bolj kot širnemu poslušalstvu namenjena eni točno določeni osebi, služi tudi kot simbol slovesa od stvari, ki so bile močan del makedonske glasbene scene.« Marijana Kuljanac
»Igor se tukaj seveda drži omenjenih žalostnih konotacij sevdaha, vendar so predmet njegove obravnave zgolj notranje zadeve, težave, izkušnje ter muke, ki se nanašajo na samopodobo in nad katerimi sam ima nadzor ali pa ga nima. Te težave ostajajo stvar njegove lastne persone in niso odvisne od druge osebe. Glede na ustvarjalčevo pravkar omenjeno ustvarjalnost in to, da samemu pojmu sevdaha poda novo runo, bi bilo za bosansko glasbeno sceno precej uporabno, če bi producenti, distributerji oziroma založbe malo hitreje zagrabili to, kar se jim dogaja pred nosom.« Marijana Kuljanac
6 Lingua Ignota – SINNER GET READY
»Kljub temu, da se na celotnem albumu prepletata zgolj liturgična glasba in avantgardni folk, je Lingua Ignota lanskoletno karantensko raziskovanje Pennsylvanije in njene zgodovine transformirala v glasbeno delo z intenziteto, močnejšo od marsikaterega metalskega albuma, in cinizmom družbene kritike, ki je bolj porogljiv kot na mnogih pankerskih platah. Razkriva in meče luč na pohujšanje, ki se dogaja v skritih kotičkih ruralnega podeželja, kjer še vedno vladajo konservativne vrednote in religiozni ekstremizem in marsikdaj služijo kot opravičilo za grozodejstva, ki jih zagrešijo nekateri posamezniki.« Julian Lavrič
5 Tyler, the Creator – CALL ME IF YOU GET LOST
»Tyler dokazuje, da zna poleg močno ustvarjenega brenda, linije oblačil in glamuroznega življenjskega stila, s katerim se tematsko umika od večine svojega poslušalstva, pričarati pošten album v maniri raperskega napihovanja. Album je energetsko močan, stilsko impresiven in za razliko od večine predhodnikov veliko bolj konsistenten ter še en dokaz, da sta talentirana Earl in Tyler resnično bila daleč najsvetlejši zvezdi druščine Odd Future.« Jizah Dafunk
»Čeprav je album Black Metal 2 za več kot polovico krajši od predhodnika, bi ga lahko oklicali za njegovo nadgradnjo, ki kompozicijske ideje, vsebinsko narativo ter estetske ideje razširi z njihovim okleščenjem. Oziroma, bolje rečeno – ali pa tudi ne – Blunt se zdi precej prepričan o smeri, v katero se je podal. Njegova umetniška pot se je s tem delom bolj razjasnila, hkrati pa se paradoksalno še bolj porazgubila v svoji nejasnosti, s čimer je verjetno dosegel ravno to, kar je hotel.« Andraž Stropnik
3 Little Simz – Sometimes I Might Be Introvert
»Kljub novemu nivoju ranljivosti Simbi na izdaji ne izgubi svoje ostrine in kritičnosti do nepravičnosti, ki jo obkrožajo in se ji dogajajo. Kljub razumevanju drugih še vedno brez zadržkov izpostavlja njihove napake inpomanjkljivosti. Zadovoljna je s svojim mestom v svetu in ponosna na vse, kar je dosegla. Kot nadarjena mlada temnopolta ženska ve, da ne bo vedno razumljena. A s svojo iskrenostjo in kritiko sistema, v katerem živimo, počasi utira pot svojim naslednicam.« Dora Kavčič
»Četudi so beati do neke mere znani, niso slišati kot slabša verzija nečesa dobrega. Ne, The Bug je mojster v tem, da svoje kvalitetne ideje ohranja dobre, njegova produkcija vedno ostaja na nivoju, ki se z leti le še dviguje. Ne bi bili pravi ereševski recenzenti, če ne bi malce pogodrnjali, kako ni na plati v bistvu nič zares novega. Martin res ni izumil novega žanra, a hkrati ob poslušanju plate glasnost v slušalkah ojačamo do maksimuma in ga odvajbamo v službo. Kajti iti v službo ob glasbi The Buga je precej bolj veličastno kot pa kar tako, na suho. Predvsem pa nas prvič v precej dolgem apatičnem obdobju, ko nas nič več zares ne zanima in smo že siti in naveličani vsega, spet zamika, da bi vključili radar za morebitne nastope v živo, nekje, kjer bo orng sound sistem, da nam The Bugovi DNK spreminjajoči basi dodobra prerešetajo dvojne vijačnice.« KaktusKaktus
1 Moor Mother – Black Encyclopedia of the Air
»Moor Mother s filozofijo afrofuturizma vzbuja upanje in zamišlja nove prihodnosti, ki jih v kontrastno dvojnost oblikuje z aranžmaji temačne, srhljive atmosfere in sikajočim nizkotonskim vokalnim nastopom. Ustvari edinstven ambient, ki si v svoji umirjenosti in hkratni intenzivnosti nasprotuje, a v bistvu zvesto pokaže stanje in preslikavo sveta, kot ga vidi Moor Mother. Z Black Encyclopedia of the Air je umetnica še poglobila svoj razmislek in percepcijo lastne kulturne dediščine in možnih novih prihodnosti, hkrati pa jasno pokazala, da se kot glasbenica neprestano pesniško in zvočno razvija in tako na področju eksperimentalnega hip hopa ostaja inovativna, samosvoja in nepogrešljiva.« Ula Kranjc Kušlan
-------------------------
Seznami preteklih izborov:
Naj Tolpe bumov 2020
Naj Tolpe bumov 2019
Naj Tolpe bumov 2018
Naj Tolpe bumov 2017
Naj domače Tolpe bumov 2016 | Naj tuje Tolpe bumov 2016
Naj domače Tolpe bumov 2015 | Naj tuje Tolpe bumov 2015
Naj Tolpe bumov 2014
Naj Tolpe bumov 2013
Naj Tolpe bumov 2012
Naj domače Tolpe bumov 2011 | Naj tuje Tolpe bumov 2011
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
In Floating points & Pharoah Sanders? Super za Moor Mother in NinoB!
🥿
a bo seznam še letos?
Pozdravljen_a, seznama sta posodobljena. Upam, da prineseta veliko zanimive muzike.
Kr neki
Komentiraj