NAJ (TUJE) TOLPE BUMOV 2016

Oddaja

* lestvica domačih naj Tolp bumov 2016 bo predstavljena v ločeni izredni dvourni ediciji oddaje 100 decibelov, ki bo na sporedu v torek, 27. 12. ob 20h ...

 

 

1. DAVID BOWIE: ★ (Blackstar) (ISO, 2016)

 

»Plošča »★« je zlitje melanholičnih vibracij z jazzovskimi primesmi, ki vsiljujejo prizemljenost, kakršne pri Bowieju doslej nismo bili vajeni. (...) Nedotakljiva mitična pop ikona se je po koščkih sestavila nazaj v človeško podobo, ki sta jo prežemala strah in osebnostna kriza.  V »I Can't Give Everything Away« se zave neprecenljivosti življenja, ki si ga je ustvaril in ga še ni bil pripravljen pustiti za sabo.« Mojca Teržan

 

 

2. DANNY BROWN: Atrocity Exhibition (Warp Records, 2016)

 

»... plata do samega roba napolnjena z gostim, nasičenim Brownovim laježem in eksperimentalnimi, švigajočimi beati (...); vredna imena založbe Warp, ne ravno namenjena vsakodnevnemu lahkotnemu poslušanju. Ampak, saj veste, včasih se šele na poti zavemo, da ni pomemben le cilj, temveč tudi to, kako pridemo do njega.« Jaka Bulc

 

 

3. A TRIBE CALLED QUEST: We Got It From Here ... Thank You 4 Your Service (Sony Music, 2016)

 

»Po skoraj dveh desetletjih premora resnično zanimiva in sveža plošča, po smrti Phife Doga nedvomno zadnja plošča izvirne zasedbe A Tribe Called Quest, ki je kljub dolgemu premoru še vedno relevantna tako v polju zvoka kot tudi v polju sporočilnosti.« Napo

 

 

4. NICK CAVE & THE BAD SEEDS: Skeleton Tree (Bad Seed, 2016)

 

»Plošča Skeleton Tree je blazen dokument človeškosti, v tem tiči njena temeljna vrednost za poslušalca. (...) Kot odzven idealnega, sanjskega benda, ki nekje v mističnem etru kreativnosti flanca najbolj domiselno zamišljen in uživaško izpeljan inštrumentalen motiv.« Žiga Pucelj

 

 

5. ANOHNI: HOPELESSNESS (Universal, 2016)

 

»Zbirka atmosferskih, a sporočilno in čustveno skrajno nabitih skladb. (...) Predvsem pa je skozi Hopelessness sodobni pop dobil še eno delo, ki dekonstriura in na novo piše zgodovino protestniških pop pesmi. Anohni se je skoznjo še enkrat več uspešno transformirala in nam sporočila, da je lahko brezupje še kako vitalistično in hkrati angažirana pozicija do sveta. Pa četudi lahko ob njej plešemo ali jokamo.« Luka Zagoričnik

 

 

6. BABYFATHER: BBF Hosted by DJ Escrow (Hyperdub, 2016)

 

»BBF Hosted by DJ Escrow je mnogoplastna in zagotovo nikoli dokončno razumljena, nadvse kriptična stvaritev, s katero se je Dean Blunt ponovno izkazal kot eden zanimivejših osamelcev današnje glasbene scene. This makes me proud to be British!« Pina Gabrijan

 

 

7. REPETITOR: Gde ćeš? (Monlee Records, 2016)

 

»V primerjavi z Dobrodošli na okean Gde ćeš prinaša na trenutke še trši zvok, zrelejši pristop h kompoziciji in več atonalnih vložkov Borisa na kitari. Produkcija je bolj surova in daje občutek, da bi prav lahko bil album posnet tudi na kakem izmed njihovih koncertov. Tudi igranje kitare ni perfektno. Lahko bi ga oklicali tudi za površno, a mu prav to da svoj čar. (...) Zgodilo se je, da se srbska reprezentanca, odkar Repetitor izdajajo albume, ni uspela uvrstiti na evropsko prvenstvo v nogometu. Sigurno pa bi se, če bi to obstajalo, Repetitor letos uvrstili na evropsko prvenstvo v rokenrolu.« Nik Drozg

 

 

8. SAUL WILLIAMS: MartyrLoserKing (Fader, 2016)

 

»Plošča 'MartyrLoserKing' je ena bolj silovitih plošč v zadnjih letih, plošča, ki presega zgolj okvir hiphopa. Njeno najbolj udarno sporočilo veje iz same godbe, ki je zmes popularne kulture. To Williams vidi ne kot sredstvo družbene evtanazije, temveč jo uporablja kot subverziven element, kot glas obstrancev za spodkopavanje družbenih avtoritet.« Luka Zagoričnik

 

9. LEONARD COHEN: You Want It Darker (Columbia, 2016)

(v Tolpi bumov 31. 12. 2016)

 

 

10. SKEPTA: Konnichiwa (Boy Better Know, 2016)

 

(...)

 

 

11. DEATHSPELL OMEGA: Synarchy of Molten Bones (Norma Evangelium Diaboli, 2016)

 

»Glas, ki se oglasi po napadu apokaliptičnih trobil, bogokletni prisvojitvi »prvih štirih trobent«, je tokrat zasopel, poln sivih saj, gnusobna pridiga preteklih Deathspell Omega beril kar noče zazveneti. Govori nam Satan in človek na dieti zadušljivega pepela in ekspanzije oceana rastoče žolce, katere končni cilj je razkroj.« Marko Karlovčec

 

 

12. BADBADNOTGOOD: IV (Innovative Leisure Records, 2016)

 

»Osrednji elementi glasbe BADBADNOTGOOD so njihova tehnična podkovanost, odprtost in prilagodljivost. Prav te lastnosti so zasedbi zagotovile oboževalce z vseh glasbenih vetrov. (...) Na koncu poslušanja se zdi, kot da bi bila plošča IV ustvarjena namenoma za britanskega radijskega zvezdnika in didžeja Gillesa Petersona. Nič ne umanjka, niti spogledovanje z brazilskim jazzom v zaključni skladbi Cashmere.« Jaša Bužinel

 

 

13. DARKTHRONE: Arctic Thunder (Peaceville, 2016)

 

»Darkthrone so v svojih specifikah, v svoji dejanski zavezanosti tradiciji, tudi lastni, prekleto originalni. In to je tudi ena izmed ločnic med tem, kar je na daleč in skozi meglo videti isto in vse preveč enako, ter dejanskimi razločevalnimi, žlahtnimi in sugestivnimi potezami resničnih originalov.« Marko Karlovčec

 

 

14. KANYE WEST: The Life of Pablo (Def Jam/G.O.O.D. Music, 2016)

 

»Kanye je vendarle »umetnik«, »kreator«, tudi ali vsaj v tem smislu, da gleda malo večjo sliko sveta kot ostali. Plošče The Life of Pablo z izjemo peščice komadov najbrž res ne bom več poslušal; imam pa občutek, da bom njegovo nadaljnje prepletanje z našo glasbeno, digitalno, potrošniško in še kakšno realnostjo še kako občudoval.« Michel C. Jumic

 

 

15. FRANK OCEAN: Blond (Boys Don't Cry, 2016)

 

»Vse misli o minulih partnerskih zvezah, prijateljih iz otroštva in preteklih sebstvih, ki pevca ne pustijo spati, vsi ti sončni zahodi in vzhodi in poslednji dnevi poletij, spomin, ki je posebno občutljiv na barve ... Droge so mistificirane, potrošništvo pa nereflektirano pač teče v ozadju ... To je kratko malo aktualen diskurz o čustvovanju, na celotni površini albuma Blonde pa ga Ocean reproducira s stilističnimi in celo formalnimi prvinami vred.« Michael C. Jumic

 

 

16. ANGEL OLSEN: My Woman (Jagjaguwar, 2016)

 

»Mojstrstvo plošče My Woman je v tem, kako spretno se žanrske usedline prilagajajo pesmim in krojenjem ustrezne atmosfere zanje. Oziroma v načinu,  kako so prilagojene  glasu in sporočilnosti, ki k nam prihajata v različnih, mojstrsko senčenih odtenkih. Zametke tega smo delno lahko slišali že na prejšnji plošči, tokrat pa jih je Angel Olsen zapakirala v precej boljše pesmi. In v tem leži prava sprememba plošče My Woman, na kateri se Olsenova predstavi v najboljšem zvenu doslej.« Luka Zagoričnik

 

 

17. KAYTRANADA: 99,9% (XL Recordings, 2016)

 

»99,9% je tiste vrste album, ki skozi eklektičen miks sončnih sintov in senčnih beatov spretno ustvarja iluzijo drugih časov in drugih krajev. In naslednje jutro, ko zvoki prejšnjega večera še vedno odmevajo po mojih utrujenih možganih, postane jasno, da se je zgodila ena izmed zabav leta in da bo ta ton dajala še celem poletju. Stoodstotno.« Jernej Trebežnik

 

 

18. JENNY HVAL: Blood Bitch (Sacred Bones Records, 2016) 

 

»Hval se prekleto dobro zaveda, da se marsikatero osebno nelagodje močno veže na že vzpostavljene družbene tokove, zato vanje neutrudno dreza in se iz njih v manični vznesenosti norčuje s pomočjo globoko intimnih izkušenj. Na Blood Bitch se Hval drži te ustaljene metode, ki sicer ne prinaša katarze, kakršno bi si najbrž želeli, vendar pa poslušalkam in poslušalcem omogoča, da se vprašamo, kako v družabnem in političnem življenju brez sramu povedati nekaj, kar je res naše.« Nina Hlebec

 

 

19. ZA!: Loloismo (Gandula/The Audacious Art Experiment, 2016)

 

»Obvezno čtivo za vse fene Battles, Lightning Bolt, Fantômas, pa tudi Medeski, Martin and Wood. Smešna kombinacija, ki je ne moremo zaobjeti z eno besedo. Od brass vložkov Afrike, dubovskega raztezovanja, vse do zlomljene distorzirane poliritmike. Morda so pa prav ZA! prihodnost igrane kitarske glasbe.« Andrej Dujc

 

 

20. THE COMET IS COMING: Channel the Spirits (Fysisk Format, 2016)

 

»The Comet Is Coming označujejo zanimiv moment afrofuturizma, v katerem se njegove zvočne specifike še naprej spajajo tudi z bolj rigidnimi formami, v katerih pa v resnici še vedno zanimivo funkcionira.« Matej Mihevc

 

21. DEATH GRIPS: Bottomless Pit (Third Worlds/Harvest, 2016)
22. KA: Honor Killed the Samurai (Samozaložba, 2016)
23. PRINCESS NOKIA: 1992 (Samozaložba, 2016)
24. SWANS: Glowing Man (Young God Records, 2016)
25. PREOCCUPATIONS: Preoccupations (Jagjaguwar, 2016) 
26. SCHOOLBOY Q: Blank Face LP (Top Dawg Entertainment/Interscope Records, 2016)
27. MYKKI BLANCO: Mykki (Dogfood Music Group/!K7 Records, 2016) 
28. KERO KERO BONITO: Bonito Generation (Double Denim Records, 2016)
29. FUTURE OF THE LEFT: The Peace & Truce Of Future Of The Left (Prescriptions, 2016)

30. PJ HARVEY: The Hope Six Demolition Project (Island, 2016)
31. RADIOHEAD: A Moon Shaped Pool (XL Recordings, 2016)
32. IGGY POP: Post Pop Depression (Loma Vista, 2016) 
33. MALA: Mirrors (Brownswood Recordings, 2016)
34. SOLANGE: A Seat At The Table (Columbia, 2016)
35. PETER EVANS: Lifeblood (More Is More Records, 2016)
36. NEUROSIS: Fires Within Fires (Neurot Recordings, 2016)
37. BON IVER: 22, A Million (Jagjaguwar, 2016)
38. BIG THIEF: Masterpiece (Saddle Creek, 2016)
39. MENDRUGO: More Amor (Fire America, 2016)

40. FOODMAN: Ez Minzoku (Orange Milk, 2016)
41. THE BODY: No One Deserves Happiness (Thrill Jockey, 2016)
42. JAMES BLAKE: The Colour In Anything (Universal, 2016)
43. JAMBINAI: A Hermitage (Bella Union, 2016)
44. SHOW ME THE BODY: Body War (Corpus, 2016)
45. FIRE!: She Sleeps, She Sleeps (Rune Grammofon, 2016)
46. DEERHOOF: The Magic (Polyvinyl Records, 2016)
47. CELESTIAL TRAX: From The Womb (Purple Tape Pedigree, 2016)
48. THE EXALTICS: The Girl and the Chameleon (Shipwrec, 2016) 
49. DAMIR IMAMOVIĆ SEVDAH TAKHT: Dvojka (Glitterbeat, 2016)
50. CHANCE THE RAPPER: Coloring Book (Samozaložba, 2016)

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Draga glasbnea redakcija Radia Študent. Sej štekam, da furate glasbeno širino in do neke mere spoštujem, da ne zanemarjate pop scene (ker kaj pa je in kaj ni pop) - ampak da vsak drug novinar glasbene redakcije izpostavi RiHanno, poleg nebroj glasbe iz vsega sveta ... ja pismu dami gre na smeh, ampak kr mal z orošenimi očmi ... glasbena širina my ass

Strinjam. Tak vtis dajete, kot da lahko vsaka Meta iz ne vem katerega dupleka, ki pozna Rihano in Kanyeta, lahko "raziskuje" za RŠ. Moja sestrična tud. Pač klikaš po official page-u od Rihane in pol si v glasbeni redakciji RŠ in na koncu leta rečeš, da si odkril Rihano.

mnja, eni se čudijo nad badbadnotgood, drugi pa se nad kayne westom in količino trapa...

Rihanna, Beyonce, Kanye so nasploh vse prevečkrat v izborih nemainstream publikacij (oz vsaj za to se imajo) in grozovito precenjeni. Ne samo Rš, Pitchfork ipd. Zelo razočaran, medtem pa spustijo take glasbene bisere kot je Chelsea Wolfe (lani). Drugače se strinjam, širina je potrebna, tako žanrsko kot drugače. Ampak obstajajo manj očitni primerki tovrstnih žanrov ki so bolj originalni in glasbeno sveži, tile so že zlajnani in jih dobesedno vsaka teen in gossip revija pokriva, DNEVNO. Seriously...

Saj to, lahko bi se morda vprašali kolk je še to sploh alternativa, da slučajno undergrounda sploh neomenjam... ampak preden skrene preveč iz poti.... to da je comet is coming šele na 20 mestu in da nicolas jaara s sirens ali pa fat white family s song of our mothers sploh ni na seznamu pa je žalostno!

@Blaž Mahkovec: Chelsea Wolfe je lani bla na 4. mestu. Letos je izdala sam EP in tega res nismo nikamov vmestili v eter. Kar ni nek greh ker sta komada iz Abyss sesiona...

NAJ TUJA TOLPA BUMOV 2015:

1  ARCA: Mutant
2  KENDRICK LAMAR: To Pimp a Butterfly
3  PRURIENT: Frozen Niagara Falls
4  CHELSEA WOLFE: Abyss
5  SOPHIE: Product

Bowie-jeva plošča nikakor ni slaba toda, če bi bil David še med živimi, ga velika večina medijskega "ne-mainstreama" ne bi umestila na vrhove svojih lestvic. Naj počiva v miru. klinc.

ja, bi. plošča je dobivala navdušene recenzije tudi pred Bowiejevo smrtjo.

Plošča je izšla 8.1.2016, Bowie je umrl 10.1.2016. Kako je lahko torej dobivala navdušene recenzije pred njegovo smrtjo? V dveh dneh? Verjetno od tistih, ki niso imeli pojma, da je na smrt bolan? A bi lahko prej preveril, preden bluziš?

Seveda, recenzije takoj ob izidu oziroma še prej so praksa v industriji. Promoti so načeloma razposlani tudi več tednov ali mesecev pred releasom. Da je bolan oz. na poti v smrt pa je bila - očitno - neznana informacija večini (vključno z mediji), preden se je smrt zares pripetila.

"Istina je. David Bowie je glazbena inkarnacija Nikole Tesle. Mračan. Eskcentričan. Samozatajan. Slojevit. Progresivan."

8.1.2016

http://www.ravnododna.com/david-bowie-blackstar-alegoricni-mracni-mesija/

Mogoče pogrevam postano župo, a vseeno imam pripombo. Res je, promoti so razposlani dosti pred uradno izdajo, strinjam se - ne verjamem pa, da vest o bolezni ni pricurljala predčasno, skratka, ne verjamem, da recenzenti niso vedeli, da je ta poslovilna. Pa to niti ni glavno - glavno je, kar omenja tudi eden od glasovalcev v zvezi s Cohenom. Če ne bi umrl, album zagotovo ne bi prišel na lestvico RŠ. Popravite me, ampak kolikor vem, zadnja dva regularna Cohenova studijska albuma nista prišla ravno visoko (če sploh kam) ob glasovanju konec ustreznega leta. Prepričan sem, da bi bilo enako z Black Star. In to je tisto, kar je ogromno razočaranje - da tudi tako radikalna RŠ redakcija podlega istim mitom kot skoraj celoten mainstream. Če bi recimo Blue & Lonesome izšla tik pred smrtjo Keitha Richardsa, bi tudi tulili v enotni globalni rog? Očitno bi. Pa tak RŠ.

Cant die

ojla, lanjkoletna ponudba plat je res bila pestra, zakaj se bolj niso poslušali naslednji albumi, res bi me zanimal...

Meredith Monk - On Behalf of Nature
Johann Johannson - Orphée
Mohammad - Pèkisyon Funebri
oddjob - oddjob plays weather report
Nicolas Jaar - Sirens
Thor & Friends - Thor & Friends
Valentino Boskovic - Marsovska Listina

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness