Portret: Bert Dockx

V tokratni oddaji DJ grafiti pozornost namenjamo belgijskemu kitaristu, vokalistu in skladatelju Bertu Dockxu. Ob pogovoru z njim se bomo poglobili v ustvarjalno pot, ki jo je začel leta 2008 s projektom Flying Horseman, kasneje pa z zasedbami Dans Dans, Strand, solo projektom (ki se je nedavno razvil v zasedbo Bert Dockx Band) in Ottla. 

»Tip svoje rokerske upornosti ne gradi na klišejskih kulturnih ali glasbenih gestah, marveč se raje prav žmohtno in v takšnem ali drugačnem pišu navdiha bavi z njihovim reflektiranim in taktičnim spodmikanjem.« - Anže Zorman o Dockxu leta 2013

Iz ure in pol dolgega pogovora bomo poslušali izjave o njegovi življenjski poti od Antwerpna, kjer je odraščal v 90. letih (rojen je leta 1980), vplivih med njegovim šolanjem, dinamikah zasedb, posebno pozornost pa bomo posvetili zasedbam, zaradi katerih se vedno radi vračamo k njegovim kompozicijam. 

»Zvok, kakršnega zdaj že dobro poznamo in s katerim so si med občinstvom pridelali mnogo privržencev, se ne spreminja, a je že v zasnovi dovolj odprt za mnogovrstnost izvedb, gibkost posameznih komadov pa govori o obilici domišljije pri njihovem snovanju. Dans Dans tako ne preseneti, a preseneča ves čas, Sand pa priča o tem, da ima v dobro zastavljenem motorju trio še obilo pogona in zalog za prihodnje muzike.« - Aleš Rojc o četrtem albumu zasedbe Dans Dans leta 2016

Zakaj v njegovi »filmski« glasbi ne dela več filmov? Zakaj je opustil delo z gledališčem? Se človek njegovega kova lahko preživlja z glasbo v Belgiji? Kako nastaja glasba Dans Dans in zakaj je bila zasedba tik pred razpadom? 

»Sliši se obrabljeno, ampak da, belgijski strunar z manj naredi več, a je hkrati daleč od minimalizma, saj zna ubirati strune tako razkošno, da zlahka zazveni, kot bi z njim v paru igral še en kitarist. Po drugi strani tovrstno bogatost prilagaja, blaži z le nakazano melodijo, z utišano igro. V instrumentalnih izletih sredi komadov so v mnoge smeri brstele folkovske in bluesovske melodije, iz katerih bi kdo drug ustvaril cel album. Ravno ta namerna, domišljena pritajitev, samoodrekanje je, tako menimo, največja odlika Berta Dockxa, ki ve, kaj odigrati in – še pomembneje – kdaj to odigrati.« - Mario Batelić v recenziji solo koncerta Berta Dockxa v CD-ju januarja 2019 

Diskografija Berta Dockxa: 

Ottla: 
originalno sekstet, na novi plošči kvartet: Bert Dockx, Gerben Brys, Louis Evrard, Thomas Jillings

Vogel (album / Unday, 2024)

Josse De Pauw & Bert Dockx feat. Ottla - Kroniek Van Het Vuur (EP / Unday, 2022)

Ottla (album / W.E.R.F., Unday, 2019)

Bert Dockx Band: 
Bert Dockx, Loesje Maieu, Louis Evrard, Martha Maieu

Ghosts (Unday, 2023)

Bert Dockx:
solo projekt

Safe (album / Unday, 2022)

Palmares / Pit (single / N.E.W.S., Unday, 2022)

Transit (album / Unday, 2018)

Dans Dans:
Bert Dockx, Fred Lyenn Jacques, Steven Cassiers 

6 (album / Unday, 2022)

Zink (album / Unday, 2021)

Sand (album / Unday, 2016) 

Dans Dans Live at Roma (album / Unday, 2014)

3 (album / Unday, 2014)

I/II (album / Unday, 2013)

Worm (EP / Unday, 2013)

Dans Dans (album / samozaložba, 2012)

Flying Horseman:
nazadnje v postavi: Alfredo Bravo, Bert Dockx, Loesje Maieu, Martha Maieu, Mattias Cre

Wild Eyes (album / Conspiracy, 2021)

Mothership (album / Unday, 2020)

Rooms / Ruins (album / Unday, 2018)

Night Is Long (album / Unday, 2015)

City Same City (album / Unday, 2013)

Twist (album / Unday, 2012)

Echoes (album / samozaložba, 2010)

Strand: 

Strand (album / Unday, 2014)

Aktiven je bil kot glasbenik še v zasedbah Score Man, SGT. FUZZY, Sweet Defeat in Work.

Še nekaj citatov in povezav iz prispevkov Radia Študent: 

»Berta Dockxa smo do pred kratkim poznali predvsem kot izjemnega kitarista, ki je pri nas svojo razkošno veščino ustvarjanja napete, temačne atmosfere razkazoval kot član oziroma vodja belgijskih bendov Flying Horseman in Dans Dans. Na svojem prvem nastopu pri nas leta 2013 se je v okviru cikla Sogodbe v klubu Channel Zero dejansko predstavil z obema zasedbama. S slednjo, Dans Dans, je potem leta 2015 igral še na ljubljanskem jazz festivalu ter dvakrat v Mariboru. Ta njegov matični bend smo skratka pri nas imeli priložnost dodobra spoznati, za tiste, ki so ga morebiti zamudili ali preslišali, pa velja omeniti, da je ta po sestavu klasičen kitarski trio poleg avtorskih skladb navduševal tudi z izvirno zastavljenimi predelavami skladb z vseh koncev in krajev. Od Morriconeja in Mingusa prek Toma Waitsa in Roberta Wyatta do Ornetta Colemana, Duka Ellingtona in Sun Raja.«
- Mario Batelić v recenziji koncerta Berta Dockxa v CD-ju januarja 2019 

»V glavnem špilajo atmosferičen rock, ki se razvija skozi premene alter countryja, folka, subtilne elektronike in psihedeličnega rocka, v katerega pa zahaja še dokaj strukturirano in kontrolirano. Podobno se je na odru vedel tudi sam bend, ki je nekoliko introvertirano podajal svoj dokaj heterogen material, ki je iz viharnega divjanja lahko že v naslednjem komadu zarinil v ta ali oni, relacijsko kanec bolj medel kantavtorski štikelc. Ta bi verjetno precej bolje funkcioniral ob predhodnem poznavanju njihove subtilno zastavljene melodike, ki skupaj z Dockxovim hipnotičnim baritonom in dodelano, z elektronskimi okruški in dobro merjenimi kitarskimi eskapadami nastlano zvočno sliko drži vse potenciale, da Flying Horseman še precej pridobijo na popularnosti in hkrati naredijo še kak korak naprej v avtorski zaokroženosti svoje glasbe.«
- Anže Zorman v recenziji koncerta Flying Horseman (in Dans Dans) v Channel Zeru leta 2013, v kateri je zasedbo primerjal z Nickom Cavom and The Bad Seeds

»Nasprotno je Dockx precej bolj neulovljiv inštrumentalist, ki je prav z užitkom čez rockovski drnec nanašal same neklišejske in ritmično čudaške riffe, s katerimi se je vestno branil lahkih izhodov ter razrešitev in je z drugima članoma pridno vztrajal pri tej nestabilni in sproti sestavljani zgradbi. Prav nasprotno torej od tega, kar bend počne na plošči in katere laid back atmosfero je na koncertu s prav perverznim užitkom razstavil v neprimerno bolj izzivalen in z nekontrolirano energijo gnan material.«
- prav tam, a le malo nižje, ko opisuje koncertni nastop Dans Dans 

Intervju z zasedbo Dans Dans, ki ga je pred koncertom leta 2015 opravil Jaka Berger, v katerem trio pojasni, da gre kljub rockovsko in filmsko zakoreninjenem zvoku pravzaprav za improvizatorsko igro.

Fotografije: poslane z agencije Bestov, avtor Alex Schuurbiers