Volume 2: Memphis rap

Car jack, gat packed, hard head, wig split, ...

Drugi del oddaje, v kateri odkrivamo zametke trap glasbe na Memphis rap sceni v devetdesetih letih. Tokrat več pozornosti namenjamo še preostalim pomembnim kolektivom in posameznikom ob boku članov skupine Three 6 Mafia, za konec pa odkrivamo še najpomembnejšo zapuščino Memphis rapa, ki je novo življenje našel predvsem v podtalni trap sceni...

Seznam predvajanja
1. Tommy Wright III – Murda in da 1st Degree (ft. Killa-C, Princess Loko, Mac T-Dog, prod. Tommy Wright III)
2. Tommy Wright III – Die Nigga Die (ft. Mr. Tinimaine, prod. Tommy Wright III)
3. Ten Wanted Men (Tommy Wright III, Undacova, Project Pimp, Mac T-Dog) – Junkie Junt (prod. Tommy Wright III)
4. Mac D.L.E. – Smoke A Sac
5. Blackout – Dim Da Lights (ft. Lil E & Lil Slim)
6. DJ Sound – On A Killin Spree (ft. Dirty Red from the Frayser Click)
7. DJ Fela – Take A Pull
8. Gangsta Pat – Shootin on Narcs (ft. Fat Tony, prod. Gangsta Pat)
9. Gangsta Pat – Mo Murder (prod. Gangsta Pat))
10. Kingpin Skinny Pimp – I Don't Love'em (ft. Gangsta Boo & Koopsta Knicca, prod. Juicy J & DJ Paul)
11. Skinny Pimp & Lil Gin – Demons in my Soul (prod. DJ Paul)
12. 8Ball & MJG – What Can I Do (prod. T-Mix)
13. Princess Loko & Tommy Wright III – Street Shit (prod. Tommy Wright III)
14. Gangsta Boo – Kill, Kill, Kill, Murder, Murder, Murder (Juicy J & DJ Paul)
15. La Chat – Slob On My Cat II 
16. Playa Posse (Lil Slim & Lil Fly / Playa Fly & Lil Noid) – All So Deep (prod. Blackout)
17. Skimask Troopaz & Gimisum Family (Killamac, Mista Playa Dre) – Violence (prod. Kingpin Skinny Pimp)
18. Children Of The Corn – Hockey Mask (prod. Lil Grimm)
19. Al Kapone – Cold Hearted Killa (prod. Alkatraz Productions)
20. Lil Yo – On My Way To Texas (prod. Big Jook, Kingpin Skinny Pimp)
21. Lil Noid – Load My Clip (prod. Blackout)
22. Lil Fly – Anna Got Me Clickin (prod. DJ Paul)
23. SpaceGhostPurrp – Pheel Tha Phonk 1990 (prod. SpaceGhostPurrp)

Komadi v podlagah
1. Tommy Wright III - Meet Yo Maker (ft. Tiptoe, prod. Tommy Wright III)
2. Player 1 & Bloody Bones - Gotta Make A Getaway (prod. DJ Sound)
3. Shawty Pimp - Can’t Play A Playa (ft. Reddogg, prod. Shawty Pimp)
4. The Legend Lady J - Glock In My Hand (prod. Zae)
5. Gimisum Family - What Yo Hood Like (ft. Joy, Lil Gin, Z-Dogg, Killamac, Lil Ced, Big Hill & prod. Kingpin Skinny Pimp & Steve Pettis)
6. Lil Corb - Run Yo Mouth 3:18 (prod. MC Mack)
7. Truma Center Killaz (1-80-7, G-Loc, G38, M-16, Stoney Mac) - Welcome To Tha Trauma

Volume 1

Youtube kanali za raziskovanje neštetih memfiških kaset:
SouldjahFromTheNorth
PsychopathicSavage
underground rap collector
CClassicRapMusicc
MemphisUnderground94
UndagroundThreat
EndoJunts

Youtube kanali sodobnih Memfis derivatov:
Memphis 66.6
TRILLPHONK
R y a n C e l s i u s ° S o u n d s
DOOMSHOP RECORDS

Ulice Memfisa cca 1994, komad: Mac D.L.E. - Chief Da Blunt / Chiefin (ft. Lil Ak & Fountaine)

--------------------------------------------------------

Pozdravljeni v oddaji DJ Grafiti na Radiu Študent, v kateri se znova prebijamo čez predstavnike scene memfiškega rapa, na kateri so se pojavili prvi vzorci trap glasbe. 

Kot smo omenili v prvi ediciji oddaje, je obdobje 90-ih let prejšnjega stoletja zaznamovala kriza družbenih in političnih temeljev ameriškega kapitalizma. Reagan in Bush sta z ukrepi tako imenovane vojne zoper droge poskušala kljubovati poplavi kreka, ki se je razširil predvsem po soseskah črnskih skupnosti, a sta v praksi z jačanjem policijsko-zaporniškega aparata pripomogla k nadaljnji getoizaciji in demonizaciji zasvojenega afroameriškega proletariata. Poleg tega pa so žebelj v krsto delavskega razreda zabili še deindustrializacijski procesi neoliberalnih politik, saj sta naglo narasli brezposelnost in revščina. Na zahodni in vzhodni obali Amerike so se marsikateri črnski mladeniči na obronkih velemest zato odločili, da bodo pištole, kokain in travo zamenjali za mikrofon ter postali lirični profeti razočaranih množic generacije X. Raperske zvezde, kot so N.W.A, Ice-T, 2pac,  Biggie in Public Enemy, so tako s svojo glasbo in besedili na luciden način razgalile nepravičnosti institucionaliziranega rasizma in državnega nasilja, četudi niso ravno poizvedovale o njunih vzrokih. V Memfisu pa se je odvijala rahlo drugačna zgodba …

Izvajalci na memfiški sceni so z brati z zahoda in vzhoda do neke mere sicer delili depolitizirano liriziranje, saj jim je v prvi vrsti šlo za nazorno deskripcijo vsakodnevnega getovskega življenja, vendar so se bolj kot ne popolnoma distancirali od osebnega izpovedovanja tegob eksistiranja, predvsem pa so se odrekli normativiziranemu hlepenju po boljših časih. S tem je izginil že tako trhel družbenokritičen kontekst raperskega mešetarjenja, ki so ga najuspešnejši vzhodni in zahodni obalneži stare šole v besedilih večkrat prepletali s temami uživaštva, glorificiranja bogatunstva in celo seksizma ter mizoginije. Ko pa se na jugu posvetimo tekstom memfiških izvajalcev, opazimo predvsem preokupacijo z ubijanjem, ropanjem, psihologijo serijskih morilcev, spolnim občevanjem in okultnim. Tovrstne nazorne obsesije so deloma rezultat pomanjkanja ambicij po širšem, komercialnem uspehu. Memfiški izvajalci so glasbo delali za svoj geto, ob dilanju kaset po svojem rajonu pa so mnogi še vedno dilali belo in zeleno ter raketirali po tujih soseskah. Eden takšnih izvajalcev je Tommy Wright III, ki je ob članih kolektiva Three 6 Mafia ter ob MC-jih in producentih, ki smo jih spoznali v prvem delu oddaje prejšnji teden, gotovo najbolj vplivno ime memfiškega prostora. 

Tommy je pričel rapati že konec osemdesetih, samozavestneje pa je na sceno stopil v začetku devetdesetih let. Enega izmed svojih prvih komadov je posnel kar v sobi DJ-ja Paula in Lorda Infamousa, torej članov Three 6 Mafie, ki sta mu s svojo miniaturno tehnično opremo dajala podlago, čez katero je rapal. Po tem naključnem sodelovanju se je Tommy iz neznanih razlogov precej oddaljil od sodelovanj s Three 6 Mafio in je v svojem memfiškem rajonu fural svojo sceno. 

Sprva je Wright pljuval na beatih pomembnega memfiškega DJ-ja in raperja Maca D.L.E.-ja, od katerega naj bi se nalezel ekstenzivne uporabe cowbella, vendar je že po prvem mikstejpu med njima prišlo do nesoglasij in Tommy je sam pričel producirati podlage svojih komadov, pa tudi komadov MC-jev, s katerimi se je povezoval. Najpomembnejši kolektiv, katerega šefe je bil, se je imenoval Ten Wanted Men, v njem pa sta se poleg moških MC-jev, kot so Lil Ramsey, Mac T-Dog in Project Pimp, znašli tudi dve ženski rapperki – Princess Loko in La Chat. Slednja je delovala kot nekakšna povezovalna nit med sceno Tommyja Wrighta in Three 6 Mafio, saj je sodelovala z obema kolektivoma. 

Tommyjev glasbeni output zaznamujeta eksplicitna nasilna vsebina in morbidna simbolika, ki sta zgolj odslikava resničnega stanja memfiških ulic, na katerih je od mladih nog izvajal svoja prestopniška dejanja. V drugi polovici devetdestih let je Tommy tako rapanje že skoraj popolnoma postavil na stranski tir ter se raje posvetil starim potem uličnega kriminala, preprodaji drog in zvodništvu. To menjavo kariere je leta 2000 plačal z daljšim prestajanjem zaporne kazni. 

V naslednjem bloku bomo najprej slišali dva komada, ki sta izšla na njegovih solo platah. V prvi pesmi, Murda in Da 1st Degree, se mu bo pridružil kup imen njegove klike, v drugi, Die Nigga Die, pa izjemen liricist Mr. Tinimaine. Zadnja pesem, ki jo bomo predvajali, Junkie Junt, je izšla v okviru kolektiva Ten Wanted Men.

Tommy Wright III – Murda in da 1st Degree
Tommy Wright III – Die Nigga Die
Ten Wanted Men – Junkie Junt

V prvi ediciji oddaje DJ Grafitov o memfiškem rapu, ki smo jo poslušali prejšnji teden, smo se posvetili tudi memfiški produkciji, za katero je značilen umazan sound. Kot smo spoznali, je ta zapacanost podlag rezultat DIY-načina ustvarjanja s famoznimi rolandovimi ritem mašinami Tr-808, s katerimi so DJ-ji kot s pištolami streljali ritme hi-hatsov, snarov in cowbellow, pod njihovimi streli pa so doneli s sub basi ter ukradenimi vzorci sorodnih DJ-jev, horror filmov ali klasikov bluesa in soula, kot so Isaac Hayes, The Isley Brothers in The Showboys.

Izpostavili smo tri najpomembnejše memfiške DJ-je – to so DJ Zirk, DJ Squeeky in DJ Paul. V tem okrnjenem cvetoberu zgolj treh producentov smo izpustili kopico drugih vplivnih ter produktivnih DJ-jev, zato se bomo tokrat na kratko ustavili še pri nekaj izstopajočih beatmakerjih. Najprej bomo slišali že omenjenega Maca D.L.E.-ja, ki je z beati zalagal še zelenega Tommyja Wrighta in s tem pomembno vplival na njegov kasnejši produkcijski stil. Sledil bo producent Blackout, ki se je pogosto povezoval z raperji iz kolektiva Playa Posse. Na Blackoutovi podlagi bomo tako slišali dva člana te skupine, Lil Slima in Lil E-ja, ki pa je rapersko pljuvanje v mikrofon zamenjal z nažiganjem električne kitare in je danes pod rojstnim imenom Eric Gales najbolje poznan kot kitarski blues-rock virtuoz. Zatem bomo slišali melodije DJ Sounda, po produkcijah katerega sta najpogosteje posegala bratranec Juicy J-a in Projecta Pata, Nigga Creep, ter kolektiv Frayser Click. Za konec glasbenega bloka bomo zavrteli še rahlo obskurnejšega DJ Felo, ki je čez svoje podlage tudi rapal.

Mack DLE – Smoke A Sac
Blackout – Dim Da Lights
DJ Sound – On A Killin Spree
DJ Fela – Take A Pull

V DJ Grafitih nadaljujemo spoznavanje ne tako znanih, a vseeno pomembnih imen memfiškega rapa. Najprej bomo poslušali Gangsto Pata, ki s svojim ustvarjanjem časovno prednjači pred mnogimi izvajalci tokratne, pa tudi prejšnje oddaje, zaznamuje pa ga solističen pristop h glasbenemu ustvarjanju, saj se je le redko povezoval z drugimi kolektivi, prav tako pa je sam produciral večino svojih komadov. Vloga Gansta Pata je v zgodovini Memfisa pomembna predvsem zaradi tega, ker je prvi izmed uličnih MC-jev, ki je podpisal pogodbo z veliko založbo, in sicer z Atlantic Records. Slišali bomo dva njegova komada. Prvi bo še dokaj starošolski komad z njegove prve plate, izdane leta 1990, drugi pa je nastal sredi 90-ih, ko je memfiški rap že zgradil svojo identiteto, Gangsta Pat pa se je nalezel za Memfis značilnih tematik okultnega.  

Patu bo sledil Kingpin Skinny Pimp, ki je pričel repati že kot srednješolec, vendar je klasično izobraževanje hitro opustil ter se raje pričel šolati kot MC pod vplivom beatov DJ Squeekyja. Med njima je kmalu prišlo do nesoglasij, naveza je propadla, Skinny se je začel povezovati z drugimi klikami, kakršna je Three 6 Mafia, tam pa je še utrdil svoj triplet flow. Poleg raperske pozicije je pogosto zavzel tudi vlogo DJ-ja in s svojimi produkcijami podpiral številne MC-je. Eno izmed sodelovanj s Three 6 Mafio predstavlja komad I Don't Love Em, ki ga bomo poslušali in v katerem se pojavita Gangsta Boo ter Koopsta Knicca. Tej pesmi bo sledilo še Skinnyjevo sodelovanje s plodovitim in pomembnim MC-jem Lil Ginom.

Glasbeni blok bosta zaključila 8Ball & MJG, ki sta doživela sorazmerno velik uspeh, do katerega pa sta prilezla šele z odmikom od klasičnega memfiškega sounda. Zaradi tega je tudi njun komad, ki ga bomo predvajali, What Can I Do, narejen v bolj klasični starošolski rap maniri.

Gangsta Pat – Shootin on Narcs
Gangsta Pat – Mo Murder
Kingpin Skinny Pimp – I Don't Love'em
Skinny Pimp & Lil Gin – Pimp Shit
8Ball & MJG – What Can I Do

Kot smo deloma spoznali že v prvi in tokratni ediciji oddaje DJ Grafiti o memfiškem rapu, gre za sceno, ki ni bila rezervirana zgolj za MC-je moškega spola. Od obskurnejših ženskih predstavnic lahko omenimo žal že pokojno Ms. Krazy, znano tudi pod zavajajočim moškim imenom Mike Mike, iz kolektiva Children Of The Corn oziroma Graveyard Productions, The Legend Lady J, ki jo slišimo v podlagi, Gangsta Gold, ki je bila del klike Frayser, članici kolektiva Manson Family, Boss Bytch in Candy Lady, katere ata Charles je bil Tommy Wright, ali pa Kristie, ki je sodelovala s skupino Gimisum Family. Zanimiva je tudi osebnost raperke, imenovane Lady Bee, katere identiteta še danes ni popolnoma znana. Njeni ponekod modulirani vokali namreč porajajo vprašanje, ali je šlo za resnično ali za fiktivno izvajalko. Najbolj razširjena in najverjetnejša teorija med tistimi, ki njenega obstoja ne priznavajo, pa je ta, da je Lady Bee pravzaprav ženski alter ego Kingpina Skinnyja Pimpa, s katerim se je pogosto pojavljala v duetu in repala na njegove beate. 

Ob omenjih izstopajočih stranskih predstavnicah sam vrh memfiških raperk predstavljajo Princess Loko, La Chat in Gangsta Boo. Princess Loko, ki je lani umrla za posledicami dolgotrajne srčne bolezni, smo spoznali kot članico raznih kolektivov pod vodstvom Tommyja Wrighta, v naslednjem glasbenem bloku pa jo bomo slišali nastopiti še v bolj solistični maniri. Odbiti princesi bo s svojim solo komadom z debitanske plate sledila članica Three 6 Mafie, Gangsta Boo, glasbeni blok pa bo zaključila La Chat, ravno tako članica kolektiva Three 6 Mafia, pa tudi raznih skupin, ki so se oblikovale okoli Tommyja Wrighta. Slišali bomo njeno verzijo ikoničnega komada Slob On My Knob, ki ga je v originalu izvajal Juicy J, kasneje Three 6 Mafia, sama pa ga je naslovila Slob On My Cat II. Pesem je sicer uradno izšla šele leta 2008, vendar sta La Chat in Gangsta Boo dele besedila v raznih verzijah komada uporabljali že v devetdesetih letih. Glede na eksplicitnost teksta lahko komad brez problema postavimo ob bok nedavni komercialni uspešnici WAP oziroma Wet Ass Pussy izvajalk Cardi B ter Megan Thee Stallion, kar dokazuje, da odkrita ženska seksualnost na tekstovni ravni v rap svetu, v katerem dominirajo moški, še zdaleč ni nov pojav, saj je prisotna že od samih začetkov trapa. Je pa glede na polemiko, ki ga je komad WAP sprožil, očitno še vedno velik tabu. 

Princess Loko & Tommy Wright III – Street Shit
Gangsta Boo – Kill, KIll, Kill, Murder, Murder, Murder
La Chat – Slob On My Cat (Version I)

Prejšnji teden smo v prvi ediciji oddaje o memfiškem rapu omenili pomembnost kolektivov in skupinskega povezovanja, kot najpomembnejši princip takšnega delovanja pa izpostavili skupino Three 6 Mafia. Podobnih kolektivov je bilo po Memfisu malo morje, njihovo raziskovanje pa je včasih zaradi pomanjkanja uradnih informacij, prekrivanj članov, nedostopnosti mikstejpov in številnih psevdonimov skorajda nemogoče. V naslednjem bloku bomo vendarle izpostavili tri pomembnejše skupine, ki so delovale v skladu s takšnim kolektivnim principom. Najprej bomo zavrteli komad skupine Playa Posse, katere primarni DJ je bil Blackout. Sledili bosta družina Gimisum Familiy in njena podskupina Skimask Troopaz, blok pa se bo zaključil z zasedbo Children Of The Corn, ki je pod taktirko DJ-ja Lil Grimma operirala tudi pod imenom Graveyard Productions.

Playa Posse – All So Deep
Skimask Troopaz & Gimisum Family – Violence
Children Of The Corn – Hockey Mask

Bližamo se koncu oddaje DJ Grafiti na Radiu Študent, v kateri spoznavamo dogajanje na memfiški rap sceni devetdesetih let. V predzadnjem glasbenem bloku bomo poslušali še nekaj obstranskih MC-jev in njihovih solo komadov. Prvi bo Al Kapone, ki je s svojo satanistično simboliko in nasilnimi besedili blizu Tommyju Wrightu. Sledil bo komaj 14-letni Lil Yo, ki je po najstniški »Lil« fazi prevzel ime Yo Gotti, za njim pa bosta na vrsto prišla še dva »Lila« – Lil Noid ter Lil Fly, ki je sprva deloval kot član kolektiva Three 6 Mafie, potem pa je s solističnim ustvarjanjem pod imenom Playa Fly in z rahlim odmikom od klasičnega memfiškega zvoka dosegel večjo popularnost.

Al Kapone – Cold Hearted Killa
Lil Yo – On My Way To Texas
Lil Noid – Load My Clip
Lil Fly – Anna Got Me Clickin

Smo na koncu oddaje DJ Grafiti na Radiu Študent, v kateri smo poslušali najpomembnejše memfiške izvajalce devetdesetih let in spoznali, zakaj si memfiška rap scena zasluži naziv »trap pred trapom«. Memfiški DJ-ji in MC-ji so nedvomno prispevali k današnjim oblikam produciranja, distribuiranja in konzumiranja trap glasbe. Brez ozira na ponudbo in povpraševanje komercialnega trga njeni podtalni entuziasti namreč svoje izdelke neodvisno promovirajo na Facebooku, YouTubu in Soundcloudu, podobno kot so getovci iz memfiških sosesk svoje kasete izvažali lokalnim trgovinam in po mestu lepili reklamne letake.

Glede ideoloških vsebin se podobno kot njihovi memfiški predhodniki Gucci Mane, Waka Flocka Flame in Future ponašajo z banaliziranjem sicer perečih političnih in družbenih problemov, saj kažejo sredinec razsvetljenim pridigarjem ozaveščenega rapa, ki so svoje poslanstvo prodali velikim glasbenim založbam, obenem pa so še vedno vztrajali pri tem, da lahko govorijo v imenu svojih tovarišev na družbenem dnu. Trapperji namreč živijo v dimenziji večne sedanjosti, ki je izključena iz mainstreamovskega političnega središča in v okviru katere nam v prvi vrsti razodevajo svoje lastno razmerje do pogojev eksistiranja. S pljuvanjem o kruti realnosti ter z zanikanjem politično korektnega moraliziranja o miroljubnem soobstoju in fantaziranja o boljšem jutri v resnici kritizirajo metafizično logiko kapitalističnega individualizma. Paradoksalno se je prav zaradi tega trap glasbi uspelo usidrati v duhu raznoterih družbenih razredov. Njene ritme lahko slišimo bobneti v razkošnih stanovanjih ciničnih nakokiranih japijev, v predmestnih hišicah zdolgočasenega srednjega razreda, pa tudi na ulicah razjarjenega lumpenproletariata in delavcev.

Zapuščina izvajalcev, ki smo jih predstavili v obeh oddajah in ki pravzaprav predstavljajo le površinski nabor najpopularnejših predstavnikov te ogromne scene, je prisotna v mnogih imenih sodobne rap glasbe. Vpliv Memfisa se je sprva zaradi geografske bližine najprej razširil po Atlanti, ki je klasičnemu memfiškemu zvoku dodala več energije, ga očistila temačnosti in ga s tem naredila dostopnejšega, primernejšega za masovno trženje. Ravno zaradi tega imajo Atlanto mnogi za zibelko trapa. 

Klasičen memfiški stil je prvo resnejšo obuditev pričel doživljati okoli leta 2010, epicenter renesanse in permutacij pa je bil v traperskem podtalju Floride. Tam je pod taktirko SpaceGhostPurrpa deloval kolektiv Raider Klan, ki je Memphis sound skupaj z izvajalci, ki s kolektivom niso bili povezani, denimo Lil Ugly Manom, prelevil v podžarnski derivat, imenovan phonk, poleg phonka pa je Memfis vplival še na vrsto sorodnih trap žanrov, kot sta drill in cloudrap. 

V phonku, neposrednem potomcu memfiškega rapa, so se kalili številni underground izvajalci, nekateri pa so se kasneje prebili tudi v komercialo. Najpomembnejši podtalni predstavniki memfiške zapuščine so recimo Suicideboys, Xavier Wulf, Chris Travis, Pouya, DJ Smokey, Freddie Dredd, Devilish Trio in imena založbe DoomShop Records. Večjo prepoznavnost ter komercialni uspeh pa so doživeli A$AP Rocky, Denzel Curry, XXXtentacion in Ghostemane. Memfisu pa se morajo zahvaliti tudi najuspešnejši komercialni akti, kot so Migos, ki so si prisvojili memfiški triplet flow, ali pa Gucci Mane, najpogosteje okronani pionir trapa, ki priznava, da njegovi najpomembnejši glasbeni vplivi izvirajo prav iz Memfisa.

Oddajo bomo zaključili s komadom Pheel tha Phonk 1990 floridskega raperja in producenta SpaceGhostPurrpa, ki je najpomembnejši dedič memfiškega rapa. Purrp se memfiškim izvajalcem odkrito poklanja s produkcijo, besedili, distribucijo in estetiko. S svojo glasbo in vodenjem kolektiva Raider Klan je začrtal način delovanja mnogih podtalnih ter komercialnih trap izvajalcev, sam pa zaradi svoje nepredvidljive nemarketabilne osebnosti, ki je posledica bipolarnosti, avtizma in morda tudi shizofrenije ali psihoze, do danes še ni dosegel širše prepoznavnosti.

SpaceGhostPurrp - Pheel Tha Phonk 1990

Dedič Memphis rapa SpaceGhostPurrp g-walka (memfiški ples) ob svojem komadu Don't Give A Damn

Več o SpaceGhostPurrpu, njegovih memfiških vplivih in njegovi vlogi pri oblikovanju sodobne trap glasbe