Everything Visible Is [ ]
If Yesterday is Gone and Tomorrow is too Late...
What about Today?
.............................................................................
2 Mounts - Oneirophrenia
Answer Code Request - Escape Myself
Recondite - Felicity
Keith Worthy & Malik Alston - Ecoutez
Rick The Godson Wilhite & Kenny Dixon Jr - Bosmos
Joseph Beuys - Ja Ja Ja Nee Nee Nee (excerpt)
J.K. Randall - Quartets In Paris
Charles Dodge - Speech Songs: No. 1. When I am with You
Pariah - Numbers Station
Billow Observatory - Helsinki Radio
DJ Nature - Real Talk
Huerco.S - No Jack
King Felix - SPRING02
Brambles - In The Androgynous Dark
Jonny Greenwood - Alethia (excerpt)
Robert Glasper Experiment feat. Erykah Badu - Afro Blue
A Tribe Called Quest - Electric Relaxation (Secret Musik Edit)
.............................................................................
Today gets wasted
Prikaži Komentarje
Komentarji
Music good as always. Odlični talking points, od začetka do konca.
Se strinjam z metaforo, da so (real) DJi "skoraj avtisti", in mi daje misliti, zakaj nam je danes ta izraz tako priljubljen. V svetu iger ga najdeš na vsakem koraku, pravtako kot kompliment. Kot da je patološka asocialnost smatrana kot neka vrsta predpogoj za biti nadpovprečen v današnjem svetu. Hmmmm...
Kar se "outsider house" tiče, nekaj mi že nekaj časa gre po glavi. Zakaj sploh ta trud, da bi se identificirali z houseom? Kolikor vem o tej glasbi (iz FF bolj ali manj), neka direktna, nesporna 1:1 izenačitev z houseom ni. Tu lahko človek stvari zavije bolj filozofsko, kaj sploh je house?, in podobno, ampak to je samo izognenje problema. Mene dejansko zanima zakaj, saj house, kot skozi pravim, ima cel kup konotacij, in res je, da niti pri nobenem polnopravnem houseu ne pridejo vse te konotacije v poštev, ampak tako a priori odklonilno, nezainteresirano kot se ta house-not-house obnaša do krepke večine možnosti (tiste, vezane na žur, med drugim), ki se mu vsaj v teoriji ponujajo - če je že house - tega pa še nisem videl. Pa ne gre za to, da ne bi mogli najti drugega označevalca. Glej Anglijo, na dan jih štanca vsaj 5 novih. Pa poglej na primer nu jazz/broken beat, ki se je poimensko oddaljila od housea, muzikološko pa komaj kaj, kar je praksa prenekaterega takratnega house DJa dodobra potrdila. Bral sem Mixmag okrog leta 2000, in vse izdaje npr. Bugz in the Attic, 4 Hero, itd. so precej časa, brez dodatnega pojasnila, uvrstili pod house.
Takrat je stereotip housea bil pretežno vokalen in popoiden, pa overall stil te scene, Gilles Peterson in podobno, se je uprl "pigeonholing", in je razumljivo, da so se imenu house izognili (stvar ima dva imena, konec koncev, nu jazz/broken beat). Kaj pa je po tvojem mnenju spremenila od takrat do danes, da je house tako zaželen pridevnik, tudi in celo, ko ni najbolj ustrezen?
mislim, da gre za nehoteno, a nezadrzno postopno preobrazbo klubskega prostora in načina poslusanja klubske glasbe. house kot skupnost ze dolgo ni vec tisto, kar je bila – tisto, cemur dandanes ljudi pravi house, pa to ni vec niti glasbeno niti druzbeno. house-not-house se mi zdi obenem dober kazalec danasnjih casov, ko postaja dokoncna (in ne koncna, cesar se marsikdo ne zaveda) odlocitev kar nekako nezazelena. vprasanje ali-ali (torej odlocitev) postaja ali-in (neodlocitev). problem (ali razcepisce) se tako poizkusa preseci z vseprezemajoco inkluzivnostjo. ceprav sam broken beat brez problema uvrscam v house, sem za to podzvrst skorajda preprican, da je sprva nastala kot opis neke skupnosti, sele kasneje zaradi ekonomskih razlogov (boljsa prodaja zaradi vecje prepoznavnosti na velikem trgu). ta watering-down dolocenega zanra, ki se ne meni ne za funkcionalnost ne (idealizirano ali konkretno) skupnost, pa se dogaja v mnogih zanrih, med drugim denimo tudi v hip-hopu, dubstepu (postdubstep, cloudrap, vaporwave, seapunk, tumblrwave) in zanimivo – tudi v popu, kjer so taksni izvajalci dosegli celo nekaj komercialnega uspeha.
hvala za comment! lpd
Evo, ta aspekt je še bolj primeren. House predstavlja neko omejitev na svobodno ustvarjanje, saj gre za določeno tradicijo pri razvoju katere je sledenje vzorcev in prednastvaljenih shem igralo ključno vlogo. Isto velja reči za še marsikatero prebujeno obliko elektronske glasbe (Goranove opombe o Loneovi povezavi s UK hardcore). To na nek način preobrazi (danes tako nadležno) idejo "odločitev", jo potisni v ozadje oz. v podzavest, in res je, mogoče je ravno ta instrumentalen (v sociološkem, ne glasbenem smislu) vidik housea tisto, kar je tako privlačno danes. Ampak, da poskušam odgovoriti na vprašanje, ki si ga postavil v oddaji, dvomim, da bo dolgo tako, ker čemu ta disciplina, tisto odrekanje, če ne dobiš, v obliki klubskega seta "that just magically seems to click" (kakršnega, kot praviš, ne gre več pričakovati), jasne in glasne potrditve reda, ki si se mu podredil? Ampak bomo videli, nič ni več tako, kot je bilo...
Saj po drugi strani house na prenekateri točki v svoji dolgi zgodovini ni več bil tisto, kar je nekoč bil, in je preživel.
se strinjam. odgovori na ta vprasanja bodo zelo kmalu jasni. se pa v isti sapi sprasujem, ali ne gre pri teh novih producentih za drugacno vrsto odrekanja - tistega, ki se upira obenem tako omami ritmicnega tracka kakor tudi brezoblicnemu dronanju? hm. until next time!
Komentiraj