... sledi ...

Lep pozdrav v oddaji Godbeni imperializem na valovih Radia Študent, v oddaji z neprilagojeno godbo za neprilagojena ušesa. V tokratni oddaji bomo prisluhnili zvenu in šumu predmetov in mehanizmov, zvočni interpretaciji in dekontekstualizaciji starodavnih predmetov starih kultur ter izvedbi vedno nepopolne kompozicije. 

Najprej bomo prisluhnili zvenu in šumu vsakdanjih predmetov in mehanizmov japonskega dvojca Makoto Oshiro & Takahiro Kawaguchi, ki sta jih zabeležila na svojem živem nastopu leta 2016 v New Yorku v tamkajšnjem cenjenem placu Issue Project Room, lani poleti pa jih izdala na istoimenski kaseti pri japonski založbi Basic Function. Na njej so trije krajši zapisi s koncertnega nastopa, na drugi strani kasete pa trije remiksi zvočne materije s kasete, ki so jih prispevali japonski pihalec in skladatelj Masahiko Okura, tajvanski elektrofonik Huang Dawang in italijanski elektrofonik Giuseppe Ielasi. Ti so še dodatno ritmično in zvensko raztelesili glasbo upravljanih objektov dvojca Oshiro in Kawaguchi, zvočni svet urnih mehanizmov, različnih malih ventilatorjev, hup in trobil, s katerimi proizvajata tonski zven, razpršen v prostoru. Sama svojemu ustvarjanju pravita ‘prepoznavanje prostora preko zvoka’.

Zvok malih objektov, različnih procesov taljenja, topljenja in spreminjanja stanja, prasketanja ognja, zvena ozvočenih predmetov in uglašenih kovinskih vzmeti, vtrtih v sozovočja harfe, elektronike, violin in saksofona, bomo slišali v odlomku nove izdaje britanskega seksteta Common Objects, ki je pod naslovom Skullmarks izšel pri japonski založbi Meenna. Sekstet sestavljajo John Butcher s sopranskim in tenorskim saksofonom, Lee Patterson na predmetih in procesih, Lina Lapelyte z violino, Rhodri Davies za električno harfo, Angharad Davies z violino in Pat Thomas na elektroniki. Zasedba v svojem delu uteleša svobodno improvizacijo, grafično notacijo in odprto formo kompozicij, tokrat pa so prvič utelesili koncept, ki gradi kompozicijo na interpretaciji in v relaciji s samimi objekti. Na prejšnji plošči so denimo utelesili grafično kompozicijo, ki je temeljila na obročastih vzorcih na starodavnih skalah v Angliji. Obročasti vzorci še do danes niso povsem razvozlani in ravno to dejstvo je vodilo Daviesa k odprti kompoziciji, podvrženi spontani interpretaciji s strani veščih improvizatorjev. Ti so osebno interpretacijo simbolov in vzorcev vešče vtrli v skupinsko improvizacijo, polno skupinskih mikrotonalnih pasaž, sozvočij, mikroskopskih zvokov in šumov. Ta zvočni jezik se v skladbi Skullmarks Johna Butcherja osredotoči na izbrane predmete iz zbirke treh etnografskih muzejev, John Butcher, avtor pričujoče skladbe pa je izbral predmete iz šamanističnih tradicij in tradicij ljudstev iz Nepala in drugih koncev, nabranih iz kolonialnih plenjenj in nabitih z zgodovinskim in simbolnim spominom. Common Objects so jo izvedli v prostornem in zvenečem prostoru muzeja Pitt Rivers, ki močno spreminja spreminjajoč zven glasbe seksteta. Če Oshiro in Kawaguchi v svojem delu utelešata zven prostora skozi uporabo različnih šumov in zvenov mehanike različnih vsakdanjih, funkcionalnih in potrošniških predmetov, ki se jim s tem spremeni njihova funkcionalnost, se Common Objects nanašajo na starodavne predmete starih kultur, vnesene v kontekst muzeja, torej na predmete, ki imajo svojo zgodovinsko, simbolno in kulturno, tudi nacionalno vrednost, ki je podvržena improvizaciji skozi zvočno kompozicijsko metodo.

V zaključku oddaje pa bomo prisluhnili še enemu sekstetu s člani z Japonske in Švice, ki so na plošči Sextet, prav tako izdani lani na založbi Meenna, utelesili pet kompozicij petih članov seksteta. Sekstet tvorijo Taku Sugimoto s kitaro, Minami Saeki z vokalom, Stefan Thut z violončelom, Wakana Ikeda s flavto in Yoko Ikeda z violino ter Manfred Werder z zvončki in za tipkalnim strojem. Werder in Thut sta seveda znana tudi kot skladatelja in člana mendarodne združbe skladateljev in izvajalcev Wandelweiser, ki ji je s svojim delom blizu tudi Taku Sugimotu. Na plošči, ki so jo posneli v kraju Solothurn v Švici, izvajajo skladbe omenjenih treh ter skladbi sester Ikeda. Mi bomo prisluhnili izvedbi strani 25–27 skladbe 6 ausführende seiten 25–27 Manfreda Werderja, ki spada v serijo devetih Werderjevih t. i. performativnih kompozicij, ki vsaka sestoji iz 4000-stranske partiture, ki ponuja glasbenikom serije časovnic, v katere vmeščajo zvoke, zvene in šume, instrumentacija pa je odprta. To skrajno minimalistično, a obenem gigantsko monumentalno delo se izvaja po delčkih že nekaj let na različnih koncih sveta in z različnimi sestavi in izvajalci. Izvedbe določenih strani tega dela smo v tej oddaji že poslušali, vsaka izvedba pa je enkratna in dokončna, zazveni le enkrat, oz. v primeru zvočnega zabeleženja nato večkrat skozi reprodukcijo preko predvajanja in poslušanja. Skladba v celoti obstaja v svoji fizični obliki, na papirju, na straneh in v idealni različici, mi pa smo vedno deležni le fragmenta, delčka in vedno le delno vstopamo vanjo, v njen zven in čas, ki je vedno že prekinjen, vzet iz toka. S stranmi 25, 26 in 27 skladbe, ki nas prestavlja v intenzivno polje zvenenja in šumenja tišine, bo vse tja do polnoči odzvanjala še ena edicija oddaje Godbeni imperializem na valovih Radia Študent …

Playlist:

1.) 03 - Makoto Oshiro & Takahiro Kawaguchi  

2.) (GIUSEPPE IELASI REMIX) -  Makoto Oshiro & Takahiro Kawaguchi  

3.) SKULLMARKS (odlomek) - Common Objects 

4.) 6 AUSFÜHRENDE SEITEN 25-27 - Manfred Werder